Tiskane izdaje
Za Mariborom je v petek kot prvo partnersko mesto v dogajanje EPK 2012 vstopil tudi Slovenj Gradec. Uvodno slovesnost so organizatorji zasnovali kot celodnevno dogajanje, okronano z večerno prireditvijo v Koroški galeriji likovnih umetnosti ter zaključkom na Trgu svobode. V soboto pa je bila svečana prireditev tudi v Velenju.
Dopoldanske prireditve v Slovenj Gradcu so bile namenjene otrokom, osrednja slovesnost, poimenovana Modra odsevanja, pa napovedi o »eksploziji izvirnosti« sicer ni povsem upravičila, a so iz kolaža bolj ali manj posrečeno umeščenih glasbenih točk ter za večinsko domačo publiko že večkrat slišanih zgodovinskih drobcev izstopali nastopi mezzosopranistke Tanje Vogrin in pianistke Maje Kastratovik, igralke Jerice Mrzel z interpretacijo »Slovenjgraške himne« izpod peresa dr. Ljube Prenner, pa luciden nagovor Uršljanke 2006, pisateljice Nataše Kramberger.
Zatikajoča se scenska videografika ni posebej navdušila, za razliko od že preizkušenega Svetlobnega stolpa, videomapping projekcije na cerkev, ki je tudi tokrat napolnila osrednji mestni trg, avtorji pa so jo za to priložnost še nekoliko dopolnili. Na pročelje cerkve sv. Elizabete so projicirali tudi prenos dogajanja v galeriji. Prireditelji ocenjujejo, da je dogajanje spremljalo okrog 1300 ljudi.
Ob drugem obratu EPK 2012 je programski direktor javnega zavoda Maribor 2012 Mitja Čander opozoril, da je EPK nastajala v drugačnih, bogatejših časih, zato so se pri izvedbi soočili s kupom težav, a kljub temu z velikim optimizmom stopajo v EPK. »Slovenj Gradec nam prinaša zelo raznovrsten, bogat in izzivalen program, po eni strani naslonjen na tradicijo, denimo Huga Wolfa, po drugi strani pa je mesto zavezano sodobni umetnosti in pristopom, ki jih na izrazito zanimiv način udejanja prav galerija. Tisto, kar sam vidim kot sporočilo, ki ga mesto želi poslati v svet, pa je sporočilo miru, dialoga in demokracije.« Minister Boštjan Žekš pa meni, da so zapleti ob organizaciji EPK pokazali, da smo Slovenci sposobni uničevati svoje dosežke, še preden jih dosežemo. »Eden od naukov EPK je, da znamo in da smo sposobni, in kdor obupuje, naj bo v kotu in naj bo tiho.« V Slovenj Gradcu letos gotovo ne bo treba sedeti v kotu, saj se bo v okviru petih programskih sklopov zvrstilo več kot sto prireditev.
Svečana otvoritev EPK v Velenju je bila v soboto zvečer v Domu kulture. Na njej so v režiji Barbare Pokorny predstavili napoved za nekatere izmed 24 programov oziroma projektov, ki se bodo letos zvrstili v Velenju. Po otvoritvi sta na prostem z avtorsko cyberjazz glasbo nastopila Jure Pukl in Stane Špegel, ki sestavljata duo Fuzit. Otvoritev so zaključili s posnetkom velikega ognjemeta, kar je nekako v duhu ne samo prijaznosti do okolja, temveč tudi nujnega varčevanja.
Takšno, torej varčno, bo, sodeč po dogodkih prvega dne EPK v Velenju, tudi vse kulturno leto. To še ne pomeni, da ne bo morda odlično, da ne bo kulturnih presežkov, toda fascinantnih in dih jemajočih zaradi grandioznosti gotovo ne bo. Glasba in drugi dogodki so v soboto že dopoldne na velenjske ulice in osrednji Titov trg privabili mnoge meščane, otroci in sprehajalci pa so si lahko sami sestavili vetrnice ali si prislužili klobuček in broško slovenskih mest, v katerih se letos odvija evropska prestolnica kulture.
Ob sobotni otvoritvi EPK so si Velenjčani in obiskovalci od drugod lahko ogledali glasbeni projekt za otroke Hojahoj, zapoj Pozoj!, prisluhnili tolkalni skupini Stop, malčki iz Vrtca Velenje pa so s šestimi pevskimi skupinami od Cankarjeve ulice do Titovega trga spletli glasbeno verigo prijateljstva.
Opoldne je na Titovem trgu Pihalni orkester Premogovnika Velenje pod taktirko Matjaža Emeršiča začel s svojim tradicionalnim novoletnim koncertom, malo zatem pa so z Velenjskega gradu zagrmeli možnarji in na gradu je zaplapolala zastava EPK. Zvečer so Vili Bianci odprli razstavo Bele maske, ki jo je pripravilo Društvo šaleških likovnikov - skupina Gambatte, v Galeriji Velenje pa predstavili plesno miniaturo Velenjčanke Tine Benko in glasbeni nastop sopranistke Alje Koren ter pianista Ivana Joseja Vombergarja.
Madžarski prispevek k EPK
V okviru projekta kulturnih ambasad – vsak mesec bosta ena do dve državi predstavili svojo kulturo v okviru EPK – bo v Mariboru februarja posebej aktivna Madžarska, ki je pripravila program dvanajstih dogodkov, začelo pa se bo z razstavo Victorja Vasarelyja (1906–1997), pionirja op-arta. Razstavo v Salonu EPK bodo odprli 1. februarja.
Vasarely je umetnost povezoval z znanostjo in tehnologijo, njegova vizija estetike pa je temeljila na prepričanju, da tehnologija radikalno spreminja naš svet in s tem tudi umetnost.
Madžarski kulturni mesec se bo nadaljeval z nastopom baltsko-madžarskega jazz kvarteta Baltic-Hungarian Jazz Quartet, ki bo 4. februarja nastopil v mariborskem klubu Satchmo, in s koncertom pianista Gegelyja Bogányija naslednji dan v Unionski dvorani.
Od glasbenih dogodkov velja omeniti še nastop violinista Félixa Lajka v Kazinski dvorani SNG Maribor 7. februarja.
Od 7. februarja do 2. marca bo v Vetrinjskem dvoru razstava fotografij o madžarski prestolnici Budapest Pozitive, na ogled bodo tudi izdelki svetovno znanega podjetja unikatnega porcelana Zsolnay, od 16. februarja do 31. marca pa še umetniška dela iz zasebne zbirke Antal - Lusztig.
Sicer pa so poskrbeli tudi za predstavitev madžarske literature, saj bodo pripravili skupen večer madžarske in slovenske literarne revije Jelenkor in Dialogi, ki bo 17. februarja v Vetrinjskem dvoru. Mesec madžarskih kulturnih prireditev v februarju bo zaokrožila lutkovna predstava Vitez Janoš lutkovnega gledališča Griff v Lutkovnem gledališču 25. februarja. Z. M.
