Tiskane izdaje
Dva tisoč let po Jeruzalemu in natanko leto dni po novomeškem tudi Maribor dobiva Zid objokovanja. Avtor obeh slovenskih je seveda Emil Hrvatin alias Janez Janša, ki nadaljuje svoj projekt zidov kot začasnih konstruktov v javnem prostoru.
Novomeški zid je stal na zelenici ob knjižnici Mirana Jarca, mariborski pa je ledeni – pravzaprav sta dva, rdeč in črn –, lociran v vodnjaku v srcu mesta na Slomškovem trgu (produkcija zavoda Maska, APT Novo mesto, nizozemskega Huis en Festival a/d Werf iz Utrechta in zavoda Maribor 2012).
Janša ga je umestil v strukturo, ki je simbolično začasno oblikovana kot zemljevid Slovenije. Rdečkasta in črna voda se bo spremenila v mlakuže, s čimer bomo po eni strani »dobili podobo skupnosti, v kateri živimo, po drugi strani pa na poetičen način pokazali, kaj oblikuje takšno podobo«.
Janša izhaja iz političnega razumevanja zidu kot objekta oziroma prostora ločevanja in manifestacije moči, naj bo to kitajski, berlinski ali izraelsko-palestinski zid. Zid vedno konstruira ena stran, ki se želi ločiti od druge, ne glede na to, ali druga stran privoli v izgradnjo zidu ali ne. Tako kot večino zahodnega sveta tudi slovenski politični prostor še vedno najlažje razdeli pogled v preteklost, nabit z ideologijo in prilaščanjem zgodovinskih zaslug ter obtoževanjem glede zgodovinskih krivic.
Vendar projekt ne nagovarja zgolj kolektivnega, temveč tudi individualni in fiziološki spomin oziroma reakcijo. Zid objokovanja analizira fenomen joka, ki ga je Janša že nekajkrat izpostavil v performansih, v tem okviru se spet aktivira gledalec, ki je tudi ustvarjalec, izvajalec in priča umetniškega dogodka. Participira lahko ob zidu, kjer je mogoče po vzoru jeruzalemskega Zidu objokovanja vanj vstaviti sporočila, za bolj intenzivno identifikacijo s performansom pa bodo v bližnji avli mariborske operno-gledališke hiše postavljeni trije lakrimatoriji, zbiralniki solz.
Te boste lahko potočili individualno, torej na podlagi osebnega spomina, morda vam bodo solze stopile v oči ob ogledovanju nabora domačih in svetovnih prizorov kolektivnega spomina. Če to ne bo dovolj, bodo na razpolago dražila, ki vas bodo pripravila do joka, solze pa boste lovili v posebej izdelane steklene solznice. Četudi projekt prevprašuje pojav izkazovanja čustev v javnosti, boste imeli ob morebitnem sodelovanju v tem eksperimentu mir, razjokali se boste lahko brez prisotnosti drugih.
Mariborski Zid objokovanja, ki nastaja v produkciji zavoda Maska, APT Novo mesto, nizozemskega Huis en Festival a/d Werf iz Utrechta in seveda zavoda Maribor 2012, bodo odprli danes zvečer, predvidoma naj bi se iztekel v štirinajstih dneh. Odvisno od temperatur.
