Tiskane izdaje
Ljubezen in prijateljstvo
(Love & Friendship)
režija Whit Stillman
Irska, Francija, Nizozemska, 2016
Film ameriškega scenarista in režiserja Whita Stillmana je priredba manj znanega romana Lady Susan britanske pisateljice Jane Austen. To ni kostumirana romantična drama, kakršnih smo vajeni iz filmov, posnetih po delih te pisateljice, temveč je ostra družbena satira z veliko razuma in malo čustev.
Stillman na začetku pokaže portrete likov z njihovimi imeni in položaji, izpisanimi s starinskimi črkami. Režiser to predstavitev naredi z ironijo in sarkazmom. Že začetek obeta, da se bomo ob gledanju filma veliko smejali, in res je tako. Čeprav je režiser Američan, se ni izneveril Jane Austen, znal je ujeti zabavno koketiranje, salonske klepete in besednjak s konca 18. stoletja.
Foto: Promocijsko gradivo
Dogajanje je umeščeno v razkošne sprejemnice in osredotočeno na manipulacije lepe vdove Susan Vernon (Kate Beckinsale), ki po moževi smrti začasno biva na posestvu moževih sorodnikov. Tam je inteligentna, zapeljiva, zabavna in egoistična Susan, ki se ne meni za sanje o pravi ljubezni kakor druge junakinje Jane Austen, pripravljena storiti vse, da bi našla primernega zakonca za zadržano hčer Frederico in seveda zase. Čeprav manipulativnost ni prijetna lastnost, pri lady Susan zaradi njene bistroumnosti ni moteča. Njeno prevlado zasenči le komična navzočnost Jamesa Martina (Tom Bennett), ki dvori njeni hčeri.
Kate Beckinsale briljira, uspe ji začiniti vsak stavek, ki ga izgovori. Poleg izjemnih detajlov iz tistega časa so magnet filma tudi inteligentni in duhoviti dialogi. (Jožica Grgič)
Trgovski potnik
(Forušande)
režija Asgar Farhadi
Francija, Iran, 2016
Trgovski potnik je še en mojstrski Farhadijev film, ki načenja krhko mejo med realnostjo in fikcijo, (iranski) lokalni družbeni in politični kolorit nevsiljivo podloži intimni zgodbi in prespraševanju humanosti, z vprašanji o resnici in lažeh pa ne tematizira samo nestanovitne narave resnice, ampak predvsem angažira pozornost gledalca.
Foto: Promocijsko gradivo
Njegove filmske pripovedi nikoli niso zapletene, ampak so namenoma preproste – naj je to, če se ustavimo le pri zadnjih dveh, z oskarjem za tujejezični film nagrajeni Ločitev (2011), v katerem spremljamo zakonska para, ki skušata čim bolj uglajeno razrešiti medsebojni spor, a se ta kultiviranost nevarno sesuva, ali Preteklost (2013), v katerem se mož iz Irana vrne k ženi v Francijo, da bi podpisal ločitvene papirje, tam pa naleti na več presenečenj, ki sestavljajo temno zgodbo.
Trgovski potnik postavi v središče srečen mlad par, on je učitelj, ona doma, oba pa sta člana gledališke skupine, ki si mora na hitro najti novo najemniško stanovanje. Dogodek, domnevno povezan s skrivnostno bivšo najemnico, usodno poseže v njuno življenje.
Vse te tri filme združuje predvsem Farhadijevo neprestano množenje resnic in postavljanje gledalca v vlogo detektiva človeških duš, ki skuša izluščiti resnico. Farhadi nikoli ne stopi na nobeno stran, ampak v finalu nekako vedno medsebojno, kot v kakšni negaciji negacije, izniči stališča svojih antagonističnih protagonistov, ki so s svojimi dejanji resno ogrozili temeljne postulate človečnosti. (Ženja Leiler)
