65. canski filmski festival: mladost, ki je gorela kot sveče v noči

Petinpetdeset let po prvi izdaji je kultni 
roman bitniške generacija Na cesti končno pristal na velikem platnu.

Objavljeno
23. maj 2012 21.36
Ženja Leiler, poročevalka
Ženja Leiler, poročevalka

Ekranizacija leta 1957 izdanega romana Na cesti Jacka Kerouaca,­ danes mitološkega romana ameriškega 20. stoletja, ki je vplival na številne generacije in ustvarjalce popularne kulture, je ambiciozen film, vendar mu žal ni uspelo poustvariti duha časa, v katerem je roman nastajal in katerega izpisuje.

Na cesti (v slovenščini ga imamo v treh različnih prevodih) velja za inavguracijsko delo bitniške generacije, pa čeprav celo bolj kot o njej govori o mladih fantih, ki v konservativnih Združenih državah poznih štiridesetih in petdesetih let, večinoma kot sinovi emigrantov, pa tudi kot rosno mladi udeleženci druge svetovne vojne, niso našli svojega mesta. Kerouac ga je po letih poskusov, potem ko je, največkrat s karizmatičnim bitniškim pesnikom Nealom Cassadyjem ter Cassadyjevo prvo ženo, ki mu je bila še dolgo po ločitvi ljubica, večkrat prekrižaril ZDA, leta 1951 v enem samem zamahu treh tednov napisal na šestintrideset metrov dolg trak papirja. A do njegove izdaje je moralo miniti še šest let, saj ni mogel najti založnika: očitali so mu presvobodomiseln pogled na spolnost in droge in preveč pogovorni jezik.

Več o tem pa od posebne poročevalke s canskega festivala na spletni strani Pogledov.