Filmska produkcija: Beg v prihodnost in odkopavanje preteklosti

Mladinski film na pohodu po neznani Sloveniji in drame, ki gredo tudi čez mejo.

Objavljeno
30. julij 2015 17.38
Tina Lešničar, Ljubljana
Tina Lešničar, Ljubljana

Letošnje poletje, vsaj kar zadeva­ snemanje celovečernih filmov, ni tako pestro­ kot prejšnja leta. Zato pa se bo več dogajalo jeseni in ob koncu­ leta. Od filmov, ki sta jih podprla Slovenski filmski center in studio Viba film, si lahko obetamo­ kar dva nova mladinska filma ter štiri drame, ki odpirajo različne teme: od destruktivne moči nacionalizma, sočutja do materinske ljubezni ter profesionalne in osebne odgovornosti.

Naslovna junakinja novega mladinskega filma je gimnazijka Nika, ki vozi gokart in si želi postati profesionalna voznica formule 1. Njen oče je umrl v prometni nesreči, zato mama ne podpira hčerinega hobija. Nika trmasto vztraja pri svojem, na skrivaj obiskuje treninge kartinga, popušča v šoli, se zbliža s tetovatorjem Aleksom in se vedno bolj oddaljuje od mame.

Zgodba je nastala v sodelovanju s pisateljem Matjažem Pikalom in režiserjem Slobodanom Maksimovićem (Hvala za Sunderland), snemanje filma v produkciji Nora production group in RTV, ki je potekalo na Primorskem, pa se je končalo prejšnji mesec. Niko je odigrala Ylenia Mahnič, ki je na avdiciji najbolj navdušila režiserja.

»Iskali smo dobro učenko, staro od šestnajst do dvajset let, ki bi lahko predčasno končala šolsko leto, saj so bili priprave in snemanje ravno maja in junija. Punca je morala biti Primorka, ki zna voziti motor, in seveda mora dobro igrati. Ylenia je vse to,« svoje glavne igralke ne more prehvaliti Maksimović. Aleksa bo upodobil diplomirani igralec Benjamin Krnetić, ki se je proslavil z glavno vlogo v filmu Čefurji raus!. Ob obeh mladih igralcih bodo nastopili še Marjuta Slamič (mama), Sebastijan Cavazza (oče), Gašper Tič (mamin partner) in Nenad Tokalić (trener).

Trenutno se po neznanih slovenskih kotičkih podijo štirje najstniki, Manc (Ivan Vastl), Oto (Mak Tepšić), Mina (Ronja Matijevec Jerman) in Špurč (Matija Brodnik). Če se imena junakov zdijo znana, je to zato, ker so to liki uspešnega mladinskega romana Dušana Čatra, čigar filmičnost so opazili že literarni kritiki. Pisatelj Čater in režiser Igor Šterk, ki se je tokrat prvič lotil mladinskega žanra, kar mu pomeni poseben izziv, sta priredila zgodbo v filmski scenarij.

Pojdi z mano je zgodba o štirih mladoletnikih, ki se v iskanju najboljše fotografije za šolski natečaj odpravijo na enodnevni izlet v naravo, ta pa se spremeni v večdnevno blodnjo po neznanih gozdovih in srečanje z nenavadnimi hribovci. Brez hrane, vode in, kar je najbolj grozno, brez telefonov so soočeni z golo eksistenco.

Med snemanjem po odročnih žepih slovenskih gozdov se je že pojavila interna šala, da je Produkcija A.A.C. zaradi avtentičnosti zanalašč izbirala le lokacije brez signala kateregakoli operaterja. V filmu med drugimi igrajo Dare Valič, Ivanka Mežan, Vladimir Vlaškalič, Gašper Tič in Lotos Vincenc Šparovec.

Današnje stanje duha

Primorska bo konec avgusta še enkrat postala prizorišče snemanja slovenskega filma, tokrat bo navdihnjen z literarno predlogo tržaškega pisatelja Marka Sosiča, sicer večkratnega nominiranca za Delovega kresnika. Lik iz njegovega predzadnjega romana Ki od daleč prihajaš v mojo bližino je navdihnil zgodbo filma Komedija solz o starem, nepokretnem, zagrenjenem nacionalistu Albertu (Ivo Barišič), ki mu je z ekstremističnim pogledom na svet uspelo odgnati vse bližnje. Negovalka Ida (Marjuta Slamič) najprej prenaša njegovo nestrpnost, dokler ta ne eskalira, ko Albert izve, da je Ida Bosanka.

Marko Sosič, ki je končal akademijo za gledališče in film v Zagrebu, se bo tokrat prvič spopadel z režijo celovečernega filma. »Prek lika Alberta sem poskušal odpreti vprašanja o stanju duha, ki je ponekod prisoten še danes. To ni le zgodba o Albertu, pač pa tudi o usodi žensk­ v izseljenstvu, ki so se velikokrat preživljale z negovanjem starejših,« je povedal Sosič, ki je izbral snemalne lokacije v Trstu, Izoli, Kopru, Ankaranu in na Brkinih. Notranjost Albertovega tržaškega stanovanja bodo posneli kar v enem od ljubljanskih stanovanj, so izdali pri produkcijski hiši Arsmedia.

Na italijanski strani bo delno posnet tudi novi film Janeza Burgerja Ivan v produkciji Staregare. Scenarij je nastajal v sodelovanju Burgerja,­ Aleša Čara in znanega srbskega scenarističnega tandema Meline in Srđana Koljevića. Gre za sodobno ljubezensko dramo s kriminalnim zaledjem. Zasačeni tajkun z ljubico in njunim komaj rojenim otrokom beži iz države, prva postaja pred končno eksotično destinacijo je banka v italijanskem Bolzanu, kjer nameravata dvigniti nakopičen denar.

A za petami jima je poleg policije tudi njegova žena. Da bi se znebila sledilcev, pustita avto na bencinski črpalki, v njem pa tudi malega Ivana. Napaka, ki si je ljubica ne more odpustiti. V zgodbi, ki nas bo spomnila, da je ljubezen do potomcev močnejša od denarja in strasti, v glavnih vlogah nastopajo Maruša Majer, Matjaž Tribušon, Nataša Matjašec, Nataša Barbara Gračner, Branko Šturbej, najmlajši igralec in naslovni junak Ivan pa se še ni rodil, ekipa namerava konec septembra posneti njegovo rojstvo.

Brez ugibanja o krivdi, žrtvah in pravici

Film, ki bo ob premieri bržkone dvignil največ prahu, nastaja v produkciji Nukleus filma in režiji Hanne A. W. Slak. Srhljivo dramo Rudar bodo pozimi in spomladi prihodnje leto snemali po motivih knjige Mehmedalije Alića, rudarja, ki je odkril Hudo jamo. Alija (igra ga Hrvat Leon Lučev), družinski oče in izkušen rudar bošnjaškega porekla s težko preteklostjo, tik pred počitnicami dobi novo delovno nalogo; raziskati davno zaprt rov zapuščenega rudnika.

Ko se loti dela, pride na sled dokazom o pobojih civilistov po koncu druge svetovne vojne. Žena in otroci odidejo na počitnice brez njega, rudniška uprava mu grozi z odpovedjo, oblasti z odvzemom državljanstva, toda Alija ne more odnehati, dokler se ne dokoplje do resnice in lastne odrešitve.

Resnična življenjska zgodba je prelita v igrani film o stiski in uporu malega človeka, o soočanju z resnico in odgovornostjo, o civilnem pogumu in solidarnosti. »Zgodbo o Hudi jami je mogoče povedati samo s stališča pragmatične človečnosti, brez ugibanja o krivdi, žrtvah, pravici.­ Rudar je zgodba o človeku, ki je našel štiri tisoč ubitih ljudi in se počuti odgovornega za njihov pokop. To je zgodba o odgovornosti, ki bi morala biti naša skupna,« je povedala režiserka in scenaristka Hanna A. W. Slak.

V uredništvu Igranega programa RTV Slovenija to poletje niso snemali celovečernih filmov. Trenutno potekajo priprave na jesensko snemanje celovečerca Cimre v režiji Klemna Dvornika in po scenariju Barbare Zemljič po motivih istoimenskega romana Maje Novak. Ekipa je v fazi iskanja snemalnih lokacij in izbire igralcev, zato nam na RTV, ki v celoti financira film, niso mogli sporočiti končnega proračuna filma.

Zgodba pa govori o mladi odvetnici Rebeki, ki ji dodelijo primer umora scenografa Valterja. Glavna osumljenka je Jana, njena prijateljica iz otroštva. Na prvi pogled enostaven primer razkrije temne plasti življenja, skrivnosti in stranpoti človeške narave.