Tiskane izdaje
Najprej je bila drzna ideja. Ideja o filmskem festivalu na Bledu, ki bi poleg kakovostnih filmov v tekmovalnem programu ponudil nov pogled na reševanje ekoloških vprašanj. Kje drugje, če ne na Bledu, obdanem z jezerom, z vodo. Rade Šerbedžija je, ko sta ga kontaktirala ustanovitelja festivala Marko Gajić in Danijel Utješanović, v tem takoj videl potencial za »mali evropski Sundance«.
Za Delo je rekel, da ima Blejsko jezero vse, kar je potrebno za prihodnost uspešnega evropskega filmskega festivala. »Ker za dober festival ni dovolj, da imate pet, šest fantastičnih evropskih filmskih intelektualcev, niti ni dovolj samo podpora vlade … Festival se zgodi po čarobnem naključju. Treba je imeti pravo mesto, kjer se bo zgodil. Da kot magnet privleče obiskovalce, mednarodne in domače filmske avtorje, ki bodo idejo o festivalu širili naprej ...«
Popolna poroka
Festivali po svetu rastejo in ugašajo, treba je imeti nekaj posebnega, da se razlikuješ od drugih, da si konkurenčen, je rekel mag. Tilen Majnardi, vodja ekološko-razvojnega programa festivala. Zato si je BFF kot jedrno problemsko »temo« izbral vodo, dolgoročno gledano najpomembnejšo razvojno dobrino v najširšem smislu.
Tako je včeraj, dan pred odprtjem festivala v sodelovanju z mednarodno organizacijo GUWAA Global Under Water Awareness Association) na Plaži pred Grand Hotelom Toplice potekala čistilna akcija Blejskega jezera, v kateri je kot častni gost sodeloval predsednik republike Borut Pahor, skupaj s potapljači in otroki iz osnovne šole na Bledu. Kristijan Curavić, ustanovitelj GUWAA in svetovni rekorder v potapljanju na vdih pod ledom, ki v okviru organizacije sodeluje z monaškim princem Albertom, je belo zastavo, simbol čistosti voda in podvodja, tako predal predsedniku Borutu Pahorju.
Slovesnosti se je udeležil tudi ameriški igralec, novi ambasador bele zastave, Armand Assante, član odbora BFF, ki je prisotne ganil z navdihujočim govorom: »Blejski festival zame pomeni popolno poroko med filmskim festivalom in okoljem. In za tak izjemen festival si ne bi mogli zamisliti bolj čudovite lokacije, kot je Blejsko jezero.«
»Polena pod noge
Žalostno je, da so morali vmes odpovedati prihod predvidenih gostov, dveh filmskih legend, Harveyja Keitela in sira Anthonyja Hopkinsa, ker bi bili stroški za njuni letalski karti in bivanje previsoki, glede na sredstva, s katerimi trenutno razpolagajo.
»Moja želja je bila vrteti filme, ki komunicirajo z občinstvom in hkrati ohranjajo vrhunsko umetniško kakovost. To bodo sploh filmi na open airu, ki bodo za občinstvo brezplačni,« je povedal Đurić. Tudi zato so za posebnega gosta festivala izbrali Srđana Dragojevića (uspešnice Lepe vasi lepo gorijo, Rane, Parada ...), ki je zadnje filme naredil v slovenski koprodukciji
Selektor festivala, dr. Noah Charney, sicer profesor umetnostne zgodovine, mednarodno priznani pisatelj, scenarist, filmski kritik in novinar (piše za Variety, Guardian ...), je pregledal vsaj petdeset večinoma nizkoproračunskih neodvisnih filmov, ki po navodilih odbora BFF (Čedomir Kolar, Nikola Kojo, Tanja Ribič, Armand Assante ...) »niso smeli biti starejši od enega leta« in so morali biti »iz čim več držav«, »gledljivi, a z visoko umetniško vrednostjo«; ob tem je moral misliti tudi na filmske pravice distributerjem, ki niso smele preseči dvesto petdeset evrov.
»Lahko rečem, da imam po vseh teh letih ukvarjanja z umetnostjo dober občutek, kdaj je film narejen s strastjo; kadar avtor ne glede na nizek proračun resnično verjame v to, kar dela, in gledalec to začuti,« je dejal Charney, ki je z lucidnimi članki o slovenski sodobni kinematografiji v Varietyju nekakšen ambasador slovenskega filma v tujini. »Tekmovalne filme sem izbiral tudi po ključu napetosti in nepredvidljivosti, da gledalec pričakuje, kaj se bo zgodilo v naslednjem kadru, in da ne more nehati, dokler se ne zavrti odjavna špica.«
Filmi v tekmovalnem programu so tako šrilanški 28, paragvajski 7 Boxes, kolumbijski Mateo, ameriški White Alligator, poljski Traffic Department, avstrijsko-nemški Dark Valey, iranski Fish & Cat in indijski Before My Eyes. Predsednica žirije tekmovalnega programa je italijanska igralka in »Bondovo dekle« Caterina Murino, člana sta Boris Cavazza in Najla al Haja, prva neodvisna filmska producentka v Dubaju.
Selektorica dokumentarnih filmov na temo vode Rada Šešić (tudi selektorica SFF) je izbrala osem provokativnih stvaritev, v katerih ustvarjalci pokažejo vodo z različnih zornih kotov – voda kot odrešiteljica za tiste, ki nimajo dostopa do čiste vode, voda kot grožnja, kot naravna katastrofa, čemur smo bili nedavno priča, voda kot utelešenje pohlepa bogatih in močnih, ustekleničena voda kot milijardni posel, voda kot nekaj samoumevnega, dokler se ne soočimo s tem, da je ni več ...
Glamur in ekologija?
Na očitke, da so v zadnjih mesecih dajali vtis, da je poudarek festivala predvsem na zvezdah, glamurju, in manj na vsebini, je Đurić zamahnil z roko. »To so nam očitali, še preden smo predstavili filmski program festivala; zdaj ti očitki 'ne pijejo vode'. Mi imamo zvezde na Bledu zato, da bodo idejo o ekološkem festivalu, o izjemni lokaciji, o provokativnih dokumentarcih na temo vode, ponesle v svet; da bo tema, ki se je, bodimo iskreni, vsi izogibajo, dobila pozornost, ki si jo zasluži,« se je odrezal Đurić.
»Naša želja je, da festival postane poligon za mlade filmske avtorje, ki se bodo družili s priznanimi avtorji iz regije in s tujimi producenti. Iz takšnih srečanj se lahko vedno rodi nekaj lepega – nov film – in to je vedno razlog za praznovanje,« sta si edina predsednik odbora Rade Šerbedžija in direktor BFF Branko Đurić.
»Upam, da bodo vladne ustanove naš festival vzele resno in nam naslednje leto pomagale realizirati festival, kakršen je bil v naši izvorni viziji, z dolgoročnim trajnostno naravnanim ekološkim programom, s prihodom mednarodno priznanih filmskih avtorjev in producentov ... In nam pomagale umestiti Bled na zemljevid filmskega sveta,« je rekel Đurić. »Gremo naprej!«
