Bo brexit načel filmsko industrijo?

Kreativne industrije so bile v zadnjih letih najhitreje rastoči sektor britanskega gospodarstva. Ali lahko brexit ta trend obrne navzdol?

Objavljeno
27. junij 2016 17.16
Ž. L.
Ž. L.

Ko so se prejšnji četrtek odprla volišča, na katerih so se Britanci odločali o nadaljevanju ali razvezi zakona z Evropsko unijo, najbrž ni bilo veliko volilcev, ki bi ob svojem za ali proti razmišljali o britanski kreativni industriji. To bi gotovo lahko naredili z velikim razlogom, saj gre za izjemno obsežen segment britanskega gospodarstva. A morda so slišali le glas oskarjevca Michaela Caina, ki jim je zagotovil, da bo Britaniji bolje na samem, brez evropskih pravil, predvsem pa brez diktata tisočev anonimnih birokratov.

A Michael Caine je bil eden redkih britanskih zvezdnikov, ki je javno podpiral brexit. Že pred mesecem dni je namreč več kot 250 britanskih igralcev, režiserjev, glasbenikov, pisateljev in drugih ustvarjalcev na javnost naslovilo »ljubezensko pismo«, v katerem so Britance pozvali, naj glasujejo proti odhodu. Benedict Cumberbatch, Paloma Faith, Danny Boyle, Helena Bonham Carter, Jude Low, Dominic West, Sam Taylor-Johnson, Derek Jacobi, Steve McQueen in številni drugi so skušali prepričati Britance, da bi brexit usodno zaznamoval britansko kreativno industrijo.

Od Barda do Bowieja

»Od najmanjše industrije do največje filmske uspešnice - mnogi med nami smo sodelovali pri projektih, ki se ne bi nikoli odvili brez sredstev iz skladov Evropske unije ali brez čezmejnega sodelovanja.« Prav tako so volilce opozarjali, da Velika Britanija v EU ni samo močnejša, ampak tudi bolj ustvarjalna, »naš globalni ustvarjalni uspeh bi bil občutno oslabljen, če odidemo«. In še: »Od Barda do Bowieja je britanska ustvarjalnost navdihovala ves svet. Prepričani smo, da naše članstvo v EU krepi britansko vodilno vlogo na svetovnem prizorišču.«

Kreativne industrije, vključujoč film, televizijo, radio, glasbo, arhitekturo, video in fotografijo, so leta 2104 v britansko gospodarstvo prispevale kar 101 milijardo evrov, njihova rast pa je bila skoraj dvakrat hitrejša od rasti v vsem ostalem britanskem gospodarstvu. Prav tako je z dvojno hitrostjo v kreativnem sektorju raslo zaposlovanje, med letoma 2013 in 2014 za skoraj deset odstotkov.

Nič čudnega torej, da je izid referenduma sprožil izrazito nervozne odzive še zlasti filmske in televizijske industrije, ki je v obodbju 2007-2015 samo iz evropskega programa Media počrpala dobrih 160 milijonv evrov. A bolj kot potencialna sredstva je za britansko filmsko industrijo pomemben izvoz.

Dosedanja rast - prihodnja poguba?

»Odločitev, da izstopimo iz EU, je velik udarec za britanski film in televizijsko industrijo«, je tako prepričan Michael Ryan, predsednik britanskega neodvisnega filmskega in televizijskega združenja, po mnenju katerega je ta odločitev »pravkar raznesla našo fundacijo. Od danes naprej ne vemo več, kakšna bodo naša razmerja s koproducenti, financerji in distributerji, ali bodo naše aktivnosti v državah EU dodatno obdavčene in kako bo raslo financiranje filmske produkcije brez vložka evropskih filmskih skladov. Britanski kreativni sektor je imel močno in živahno vlogo v gospodarstvu - in to bo očitno za nas pogubno«.

Bolj obrambno, s pozivom k »post-brexit enotnosti«, se je odzvala Zveza kreativnih industrij, ki povezuje vse britanske kreativne sektorje. Ne glede na to, da je raziskava med njihovim članstvom pokazala 96-odstotno podporo britanski prihodnosti znotraj EU in le štiriodstotno nasprotovanje, pa so prepričani, da je sedaj »vitalnega pomena za vse strani sodelovanje«, s katerim bo mogoče »zagotoviti, da bodo interesi našega sektorja o vprašanjih, vključno z dostopom do financiranja in nadarjenosti, zavarovani, medtem ko Velika Britanije kuje svoj novi odnos z EU. Pomen britanske kulture, ki zastopa našo državo po vsem svetu, bo večji kot kadarkoli doslej«.

Več kot polovica izvoza v EU

O veliki izpostavljenosti britanskega avdiovizualnega sektorja posledicam brexita govorijo tudi nekatere študije, narejene pred referendumom, ki opozarjajo, da britanska kreativna industrija v države EU izvozi kar 57 odstotkov vsega izvoza. Tako naj bi brexit tudi močno ogrozil napovedi o 5,4-odstotni rasti kreativnih industrij v obdobju 2016-2018. No, vse to obdobje bo Velika Britanija bržkone še vedno članica EU. S svojim dokončnim odhodom pa bo seveda pristala zunaj skupnega evropskega trga.

Na drugi strani zagovorniki brexita izpostavljajo primer Norveške, ki ni članica EU, pa kljub temu uživa dobrobiti skupnega evropskega trga. Vendar pa nasprotniki odgovarjajo, da mora Norveška, poleg seveda prispevanja v finančne strukturne sklade, namenjene projektom znotraj EU, v svojo zakonodajo implementirati tudi pravila EU, pa čeprav na njihovo vsebino nima vpliva. EU bi tako lahko, med drugim, nasprotovala britanski ureditvi, s katero ta ščiti in podpira svojo filmsko in televizijski industrijo, denimo davčnim olajšavam za produkcijo, ki nastajajo na njenem ozemlju.

Prav te olajšave, ki lahko znašajo vse do 25 odstotkov stroškov produkcije, pa je tisto, kar v zgodbi brexita zanima - koga drugega kot - Hollywood. Ta pričakuje, da bodo te olajšave vsaj takšne, kot so bile, če ne celo višje. Toda interni dokument o vplivu brexita na zabavno industrijo, ki je bil narejen za British Screen Advisory Council, nanj pa se sklicuje The Hollywood Reporter, postavlja vprašanje, koliko dejanske svobode bo imela Velika Britanija pri pisanju svoje zakonodaje, saj bo morala, če bo želela še naprej in seveda v takem obsegu kot doslej, trgovati z EU, izpolnjevati tudi evropsko zakonodajo.