Cannes: Po polovici festivala izstopata Carol in Savlov sin

Kritiki že govorijo o favoritih za zlato palmo in o letošnjem največjem razočaranju. V naslednjih dneh še nekaj močnih filmov.

Objavljeno
18. maj 2015 19.05
Jožica Grgič, kultura
Jožica Grgič, kultura

V prvi polovici 68. filmskega festivala v Cannesu so že prikazali nekatera od izstopajočih del in med resne favorite za zlato palmo kritiki uvrščajo Carol režiserja Todda Haynesa o lezbični ljubezni in prvenec Savlov sin madžarskega režiserja Lászla Nemesa.

Film Carol temelji na knjigi The Price of Salt (Cena soli) Patricie Highsmith iz leta 1952 o ljubezni med poročeno žensko, bogato gospodinjo (Cate Blanchett) in mladim dekletom (Rooney Mara). Kritiki po vrsti pišejo hvalospeve temu filmu in tudi igralkama, ki ju že omenjajo tudi kot kandidatki za oskarja. Drama spremlja Carol, ki se ločuje od moža poslovneža in ki ji grozi odvzem skrbništva nad hčerko iz moralnih razlogov. Filmska biblija Variety piše, da je film globoko čustvena ljubezenska zgodba, ki ujame vsako nianso notranjih življenj svojih likov.

Holokavst

Ne bi bilo presenetljivo, tudi če bi zlato palmo dobil madžarski Savlov sin in temu v prid govori več razlogov. Eden od njih je, da je to zgodba o holokavstu in strahotah Auschwitza, na katero je treba vedno znova opozarjati. Vendar je to tudi izjemno režiran film s prizori, ki jih gledalec globoko podoživlja. Nemes, ki je do zdaj snemal kratke filme, vendar je bil tudi pomočnik Bele Taara, v Savlovem sinu tematizira upor židovskih taboriščnikov, pri čemer se osredotoča na usodo madžarskega Žida Savla Auslanderja, člana sonderkomandosov. Ti so čistili in zračili plinske celice, kurili in vzdrževali peči, v katere so vsak dan metali trupla ubitih Židov, razvrščali njihova oblačila in nakit, vozili človeški pepela v reko. Za Savla kot tudi za druge iz skupine vse to postane vsakodnevna rutina pod nadzorom esesovcev, ki jo opravljajo brez vsakršnih čustev. Vse do trenutka, ko med trupli opazi telo dečka, za katerega pomisli, da je njegov sin. Začne se vročični boj za skrivanja telesa, da bi preprečil njegov sežig.

Močna Italijana


Na seznamu najboljših filmov je tudi Moja mama Nannija Morettija, napol avtobiografski film o samem režiserju, o njegovi osebni in profesionalni krizi. Moretti je posnel film v filmu, v njem se prepleta več realnosti. Ena od realnosti je ustvarjalna kriza, druga soočenje z materino smrtjo, tretja pa je realnost današnje Italije v krizi. Moretti je posnel ganljiv in čustven film, v katerem pa je tudi veliko komičnih prvin. Po ocenah kritikov gre za sijajno prepletanje komedije in patetike. Moretti je dobil navdih, ko je umirala njegova mama, medtem ko je on snemal svoj prejšnji film.

Kritiki hvalijo tudi Zgodbo vseh zgodb Morettijevega rojaka Mattea Garroneja. Film tvorijo tri srednjeveške zgodbe avtorja Giambattiste Basileja. Basile je precej neznan, čeprav je prav on navdihnil brata Grimm in Hansa Christiana Andersena. Garrone, znan po filmu Gomora, je našel njegove zgodbe in angažiral svetovno znane igralce. Salma Hayek igra kraljico, ki ne more zanositi, njen mož (John C. Reily) po navodilih ubije morsko pošast, katere ogromno srce skuha devica, potem pa ga mora kraljica pojesti in bo takojci zanosila. Sledita še dve nenavadni zgodbi. Salma Hayek je na tiskovni konferenci v Cannnesu povedala, da bo veliko žensk, ki ne morejo zanositi, zlahka razumela njen lik. Zanjo so bile največji problem obleke, ki jih je vsak dan nosila med snemanjem, saj nobena ni bila lažja od 30 kilogramov.

Nenavadni grški film


Precej pozornosti je vzbudil tudi film Jastog grškega režiserja Yorgosa Lanthimosa z zvezdniško igralsko zasedbo – Colin Farrell, Rachel Weisz, John C. Reilly in Lea Seydoux. Film govori o distopijski družbi prihodnosti, v kateri je kaznivo biti brez partnerja. Ljudje lahko živijo kot heteroseskualni ali homoseksualni pari. V tej črni komediji Colina Farrella namestijo v izoliran hotel, nekakšno taborišče, polno samcev, ki morajo v roku 45 dni najti sorodno dušo. Osebje hotela vse, ki ostanejo samski, spremeni v živali po izbiri. Farrella na začetku vprašajo, v katero žival naj ga spremenijo, če mu ne bo uspelo in on se odloči za jastoga. Življenje v hotelu mu ni niti najmanj všeč, zato pobegne v gozd in se pridruži gverilski opoziciji, kjer vlada enak totalitarizem. Tu so ljubezenske zveze prepovedane. Farrell se zaljubi v Rachel Weisz. Avtor filma Lanthimos se s filmom postavlja po robu družbenim konvencijam.
Omeniti kaže tudi film Naša majhna sestra Hirokazuja Kore-ede, nežno japonsko družinko dramo, posneto po mangi.

Najslabši Morje dreves

Eden od večjih spodrsljajev festivala je Gas Van Santov film Morje dreves, v katerem Matthew McConaughey igra človeka, ki potuje na Japonsko, da bi se tam ubil. Novinarji so film izžvižgali, v Guardianu pa so ga označili kot fantastično iritirajočega in neiskrenega. Film ocenjujejo kot slabo koncipiran ter medel, v katerem oskarjevec McConaughey ni mogel izstopati, ampak ga je zakopaval vse globlje in globlje. Kritiki se po vrsti sprašujejo, kako se je ta mrtvorojeni film lahko uvrstil v tekmovalni program. Ocenjujejo ga kot najslabši film tega sicer hvaljenega režiserja.

Tudi v drugi polovici festivala bo prikazanih še nekaj močnih filmov, med drugim Mladost italijanskega režiserja Paola Sorrentina z Michaelom Cainom, Rachel Weisz in Jane Fonda.

Z bučnim ploskanjem je občinstvo nagradilo hrvaški film z manjšinsko slovensko in srbsko koprodukcijo Zenit režiserja Daliborja Matanića. Film so prikazali v uradnem programu Posebni pogled. To je prvi hrvaški film v uradnem programu canskega festivala.

Festival se bo končal v nedeljo.