26. Liffe: Ocenjujemo Ovna

Redko poseljeno severnoislandsko­ dolinsko podeželje je prizorišče drame,­ ki po štiridesetih letih molka­ združi sprta brata, obenem pa postreže s precizno režirano malo ­intimno zgodbo o preprostem in trdem življenju, usidranem v islandski ­lokalni tradiciji in espritu.

Film Ovna, islandski kandidat za tujejezično nominacijo, je drugi celovečerni film režiserja in scenarista Grímurja Hákonarsona, sicer izkušenega dokumentarista in poleg Olma Omerzuja še enega diplomanta praške Famu v letošnji sekciji Perspektive. Konec leta se bo gotovo znašel na lestvici največkrat nagrajenih filmov, začenši z nagrado v canski sekciji Poseben pogled. Ne brez razloga.

Starajoča se brata Gummi in Kiddi, ki kot samska, bolj kot ne molčeča moška živita drug zraven drugega, sta očitno sprta na smrt. Prava trmasta ovna, torej. Kadar je zares nujno, komunicirata med seboj prek pisnih sporočil, ki jih semintja prenaša pes. Kot vsi drugi vaščani se predano ukvarjata z ovčerejo in približno tako sta tudi videti – kodrasto belo-sivolasa, z dolgimi bradami, oblečena v debele volnene puloverje. Ko Kiddijevo čredo prizadene praskavec, smrtonosna bolezen, oblasti ukažejo odstrel vseh čred v dolini, dezinfekcijo in dvoletno prepoved ovčereje. Za oba to pomeni pogubo. Ne samo finančno. V vsakršnem smislu, saj je skrb za ovce glavno gonilo pa tudi ljubezen njunih osamljenih življenj.

Problema se lotita skladno s svojima domnevnima značajema. Kiddi agresivno in z neupoštevanjem zahtev oblasti ter obilico alkohola, kar ga ne pripelje prav daleč, predvsem pa večkrat ogrozi njegovo življenje. Gummi, ki deluje simpatičnejši, aktivnejši in pragmatičnejši od bratov, pa s premetenostjo. A stvari se za oba, ki nista čisto zares takšna, kot se zdita na površini, kljub vsemu obračajo samo na slabše, kar v bratih začne topiti zamere.

Hákonarson to tako rekoč staropisemsko bratovsko zgodbo gradi počasi, brez velikih besed ali dramatičnih obratov. Slika jo s podobami, polnimi pomenov, to pa počne – kar je ključno za atmosfero Ovnov – s stalnim humornim podtonom. Bridko-sladka komičnost daje filmu, večino­ časa razprostrtemu po mrzli in neprijazni pokrajini, izrazito človeško toplino. Poleg tega je Ovna film, ki se nostalgično pokloni podeželju, ko ga je še poganjala z naravo usklajena skrb za živino in zemljo in ko je bil to trd, velikokrat celo brutalen, a pristen način življenja.