Čudne so poti do zlatega kipca

Oskarji 2016: Brez razkošne promocije in lobiranja je precej težko osvojiti najprestižnejšo filmsko nagrado. Kdo jo bo v nedeljo ponoči?

Thu, 25.02.2016, 18:00

Program za oskarje

Bržkone se je še najbolj modro zanesti na računalniške programe, ki zadnja leta napovedo zmagovalca z večjo zanesljivostjo kot filmski kritiki. Tako je skupina Farsite, ki se ukvarja z obdelavo podatkov, razvila program, s katerim že dve leti zapored z več kot 90-odstotno zanesljivostjo predvidi prejemnike oskarjev.

Program temelji na podatkih, kot so ratingi na straneh IMDb in Rotten Tomatoes, kvote na stavnicah ter vse nagrade, ki so jih do zdaj osvojili ti filmi. Po teh napovedih naj bi Povratnik dobil najmanj tri oskarje – za najboljši film, režijo in igralca. Iñárritu bi tako bil tretji režiser v zgodovini podeljevanja oskarjev, ki bi ga osvojil dve leti zapored.

Oskarja za najboljšo glavno igralko naj bi dobila Brie Larson za film Soba, za najboljšo stransko moško vlogo naj bi ga prejel Sylvester Stallone za film Creed: Rojstvo legende, za najboljšo stransko žensko vlogo pa Alicia Vikander za film Dansko dekle.

Konec tedna bo v Los Angelesu podelitev oskarjev, ki vsako leto sproža živahne razprave, ali so najprestižnejše filmske nagrade šle v prave roke. Ameriška filmska akademija, ki izbira nagrajence, je čudna združba, zato so tudi njene odločitve neredko čudne.

Ameriška filmska akademija šteje nekaj več kot 6000 članov, razdeljenih v 17 kategorij, ki predstavljajo različne dejavnosti filmske produkcije (igralci, režiserji, montažerji, člani studiov ...). O tem, koliko je Akademija kompetentna za ocenjevanje filmov, je bilo že veliko razprav.

Marsikaj pa o njej pove že način izbiranja članov. Član postane tisti, ki je bil vsaj enkrat v življenju nominiran za nagrado, če ga podpreta vsaj dva člana iz samega vrha Akademije ali če ima izjemne zasluge pri filmu.

Članstvo, ki ga je mogoče pridobiti tudi s podkupnino, ni časovno omejeno, zato je v Akademiji veliko posameznikov, ki že zdavnaj nimajo nič več opraviti s filmom in se v življenju ukvarjajo s povsem drugimi stvarmi ali pa z ničimer. Po drugi strani pa v Akademiji ni veliko ljudi, ki o filmu res nekaj vedo, na primer Woodyja Allena.

Članstvo v Akademiji

V nasprotju z drugimi nagradami oskarjev ne podeljuje žirija izbranih profesionalcev, ampak glasuje vseh 6000 članov. Ti so dolžni pogledati in oceniti filme, ki so prišli v ožji krog za nominacije, in potem glasujejo zanje v kategoriji, ki jo zastopajo (režiserji za režiserje, igralci za igralce itd.).

Prav vsi pa glasujejo za nominacije v kategoriji najboljšega filma. Ko razglasijo uradne nominacije in razdelijo nove glasovalne listke, vsi člani Akademije glasujejo za svojega favorita iz vsake kategorije, glasove potem preštejejo in objavijo nagrajence.

Filmski veteran Barry Norman je dvignil kar nekaj prahu, ko je izjavil, da film Služkinje dolguje številne nominacije hišnim pomočnicam članov Akademije, ki jim delodajalci dajejo DVD-je s filmi, da jih namesto njih pogledajo in ocenijo. V tem je nekaj resnice, saj je nekaj članov Akademije priznalo, da njihovi zakonski partnerji ali partnerke glasujejo v njihovem imenu.

Chris Martin, pevec Coldplaya, mož oskarjevke Gwyneth Paltrow, je priznal, da je izpolnjeval njen listek. Veliko članov pa je tudi izjavilo, da si filmov niti ne ogledajo, ampak glasujejo glede na to, koliko se o filmu govori, ter glede na odnos do svojih kolegov. Po številnih kritikah, na primer, da so zapostavljeni črnci in ženske, se je vodstvo Akademije pred kratkim odločilo spremeniti prakso dosmrtnega članstva, sprejeli pa so tudi pravilo, da se mora član ukvarjati s filmom v obdobjih po deset let. Po 30 letih pa dopuščajo dosmrtno članstvo.

Vložki

V fazi od nominacij do podelitve oskarjev pa sta zelo pomembna tudi vložek v promocijsko kampanjo in lobiranje. Ocenjujejo, da Hollywood za oskarjevske kampanje porabi od 100 milijonov do 500 milijonov dolarjev vsako leto, čeprav o tem javno ne govorijo. Producent in bloger Stephen Follows je dobil podatke, da kampanja za najboljši film stane okrog deset milijonov, največji del tega zneska pa gre za oglaševanje in medije.

Pred podelitvijo oskarjev filmski studii plačujejo oglase, s katerimi opozarjajo člane Akademije na svoje filme in zvezdnike. V tem letnem času menda oglas na naslovnici znanih časopisov Hollywood Reporter in Variety stane približno 70.000 dolarjev.

Vrečke z darili

Nekateri se promovirajo tudi sami. Leta 2011 je igralka Melissa Leo, nesrečna, ker se ni pojavljala v vodilnih medijih, sama plačala oglase, s katerimi je reklamirala svojo vlogo v filmu Borec, in odnesla domov oskarja za najboljšo stransko igralko. Še huje je, da je izbrana skupina piarovcev plačana za prepričevanje članov Akademije.

Ti so plačani od 10.000 do 20.000 dolarjev za film. Člane Akademije vabijo na projekcije v Los Angeles, New York ali London, ki se jih pogosto udeležujejo tudi zvezdniki. Podkupnine so prepovedane, a člani prejemajo številna darila. Od leta 2011 pravila tudi ne dopuščajo neposrednega lobiranja po mailih ali telefonih, po objavi nominacij studii ne smejo prirejati projekcij z brezplačno pogostitvijo, kar so včasih pogosto počeli.

Posebej so prepovedani tudi komentarji na družbenih omrežjih, ki bi negativno prikazovali konkurenčne filme. Piarovci to kljub temu počnejo, predobro so plačani, da se ne bi že nekako znašli. Člani Akademije še vedno od sponzorjev dobivajo vrečko z darili (Oscar Swag Bag), v kateri so letos: elektronske cigarete, deset dni potovanja po Izraelu, velneška terapija, vibrator, kupon za plastične operacije, dragoceni toaletni papir, ki stane 275 dolarjev, pohodniške ture po Japonskem in lifting prsi.

Zaradi vsega tega se prepogosto dogaja, da dobijo oskarja filmi, ki si ga sploh ne zaslužijo in se jih kmalu niti ne spomnimo več, ne dobijo pa ga filmi, ki so odlični ali celo postanejo kultni. Spomnimo se, na primer, da oskarja ni dobil Državljan Kane, ampak so ga tisto leto podelili filmu Kako je bila zelena moja dolina.

Starejši igralci in mlajše igralke

Tudi Leonardo DiCaprio kljub izstopajočim vlogam do zdaj ni dobil oskarja. Najbrž ga bo letos, ne le zaradi vloge v Povratniku, ampak tudi zato, ker se s svojimi 41 leti že uvršča v tisto kategorijo igralcev, ki po statističnem izračunu prejmejo nagrado. Moški, mlajši od 40 let, skorajda ne morejo računati nanjo (povprečna starost prejemnikov je 43,7 leta) in ženska, starejša od 40 let, tudi ne (povprečna starost je 35,5 leta).

Zakaj se potemtakem kljub vsemu vsi tako zelo trudijo, da bi dobili oskarje? Poleg prestiža so razlogi finančni. Filmi, ki dobijo oskarja, v kina pritegnejo več gledalcev, igralkam in igralcem, še posebno zadnjim, pa se dvignejo honorarji. Moški, ki dobijo oskarja, lahko pričakujejo 3,9 milijona dolarjev višji honorar, ženskam pa se poveča za le 500.000.

Težko je vedeti, koliko se oskar splača, gotovo se, čeprav Edmund Helmer, analitik podatkov na facebooku, trdi, da ne toliko, kot si misli Hollywood. On ocenjuje, da najboljši film na koncu zasluži komaj tri milijone dolarjev več po prejetju oskarja, kar je veliko manj kot 14,2 milijona dolarjev, ki sledijo po osvojitvi zlatega globusa. Morda tiči vzrok v tem, da oskarji prihajajo konec sezone, potem ko je bilo večino filmov že nekaj časa mogoče videti v kinih.

Akademija ljubi filme o resničnih ljudeh

Upoštevaje vse to je težko napovedati, kateri od letošnjih osmih nominirancev bo 28. februarja dobil oskarja. Ameriška filmska akademija ima rada visokoproračunske filme o resničnih ljudeh. Povratnik režiserja Alejandra Gonzáleza Iñárrituja delno temelji na resnični zgodbi. Film govori o neuničljivosti človekovega duha v neraziskanih ameriških predelih 19. stoletja.

Vendar ima močno konkurenco. V žarišču je težek, izzivalen film z odličnimi dialogi in sijajno igralsko ekipo, ki je sodelovala z nadarjenim režiserjem Tomom McCarthyjem in scenaristom Joshem Singerjem. Film sistematično prikazuje, kako so raziskovalni novinarji Boston Globa odkrili škandal množičnega spolnega zlorabljanja otrok v bostonski nadškofiji.

Kot tudi Vsi predsednikovi možje iz leta 1976 je V žarišču spomenik svobodnemu tisku. Velika poteza Adama McKaya je elegantna pripoved o kolapsu po napihnjenih cenah na trgu nepremičnin. Poleg teh so v igri še: Most vohunov, Brooklyn, Pobesneli Max: Cesta besa, Marsovec, Soba.

Prijavi sovražni govor