Aki Kaurismäki je scenarij za film napisal poleti leta 2009, ko je temeljito raziskal lokacije za film in različne opcije njegovega poteka. Z imeni nekaterih filmskih protagonistov se je poklonil francoskim filmskim ikonam, kot so Arletty, Jacques Becker in Marcel Carne. Navdih za ime glavnega junaka Marcela Marxa je delno dobil pri Carneju, delno pa pri Karlu Marxu (spomnimo, da se je Marcel Marx pojavil že v njegovem filmu La Vie de Bohème).
Marcel Marx, nekdanji pisatelj in boem, se zateče v pristaniško mesto Le Havre, kjer postane loščilec čevljev. Pokopal je nekdanje sanje o tem, da bi se prebil med slavne pisatelje, njegovo življenje se zdaj premika po ustaljenih tirnicah med najljubšim barom, delom in ženo Arletty.
Nenadoma mu pot prekriža mladoletni imigrant iz Afrike. Tedaj resno zboli tudi njegova žena, Marcel pa se mora spet postaviti po robu hladnemu zidu človeške brezbrižnosti, z edinim orožjem, ki ga premore – lastnim optimizmom in solidarnostjo ljudi iz njegove četrti.
Kritika je zapisala, da je Kaurismäkiju tudi to pot uspelo ohraniti specifičnost svojega absurdno-komičnega sloga. »To počne nepretenciozno, s tatijevskim humorjem, kvazidokumentarnostjo, s po melvillovsko stiliziranim svetom in na neki način z melanholijo za odteklim časom, ki jo ustvarja z vsebinskimi in scenarističnimi anahronizmi ter bridkim odnosom do modernosti,« je zapisalo Delo ob premieri filma na canskem filmskem festivalu.
Tam je film dobil nagrado fipresci, na ostalih festivalih pa še nekaj uglednih nagrad. Prikazan je bil tudi na lanskem ljubljanskem filmskem festivalu. Kaurismäki napoveduje, da je Le Havre prvi del trilogije o pristaniških mestih, naslednja dva bo najverjetneje posnel v Španiji in Nemčiji v lokalnih jezikih.