Dobri državljan William Binney

»Lepota matematike je poskus­ strukturirati zdrav razum in doslednosti v vesolju. To je vse, kar je.« – Avtor te izjave je William­ Edward Binney, upokojeni tehnični direktor ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA), matematik izjemnega talenta, ki ga imajo nekateri za najboljšega kriptologa in analitika v zgodovini ameriških obveščevalnih služb.

Konec oktobra 2001, komaj mesec dni in pol po terorističnem napadu na newyorška dvojčka, je po več kot tridesetih letih dela za NSA dal odpoved in postal žvižgač. Prepričan je, da je imela NSA na voljo dovolj podatkov, da bi lahko preprečila 11. september, če bi le upoštevala že razvit program ThinThread, ki ga je zasnoval z majhno skupino sodelavcev. To je med drugim potrdil tudi eden izmed Binneyjevih sodelavcev, ki je po Binneyjevem odhodu še ostal na NSA, ko je januarja 2002 za dan in pol zagnal takrat že ukinjen ThinTread in odkril, da so imeli pred nosom vse potrebne podatke. Zaradi korupcije in pohlepa, ki sta segla v vse pore ameriške oblasti ter varnostnih in nadzornih služb, nikoli ni prišlo do učinkovite uporabe tega programa. Binney je v središču dokumentarca avstrijskega dokumentarista Friedricha Moserja Dobri državljan (A Good American).

Ne vsebina, ampak vzorec

Tik po kubanski krizi leta 1962 in sredi hladne vojne so Binneyja kot analitika poslali v Turčijo, da bi prodrl v sovjetski tajni sistem. Skušajoč dešifrirati množico podatkov, je ugotovil, da je pomembnejše od vsebinskega dešifriranja najti vzorce komunikacije med pošiljatelji teh podatkov. S pomočjo analize ponavljajočih se vedenjskih vzorcev je odkril pet indikatorjev, po katerih je mogoče sklepati, da se bo v svetu pojavilo nasilje. Tako je predvidel sovjetsko invazijo na Češkoslovaško in pozneje Afganistan ter ofenzivo Tet v Vietnamu. Prepričal se je, da se veliko vojn začne zato, ker politično vodstvo nima pravih informacij. In temu, da bi oblasti imele te informacije, je posvetil svojo poklicno pot.

Po prvem napadu na WTC v New Yorku leta 1993, že v dobi svetovnega speta, je skušal Binney ugotoviti, kako so teroristi komunicirali med seboj. Kot analitika ga ni zanimala vsebina pogovorov, ampak vzorec komunikacije. V osnovi je to bil tehnični problem – kako povezati vse uporabnike telefonskih mrež na svetu, v tej mreži pa prepoznati značilne vzorce. To je bila tudi osnovna ideja programa ThinThread,­ s katerim so hoteli vstopiti v digitalno dobo. Med najožjimi sodelavci je Binney veljal za tistega, ki je vedel največ o tem, čemur danes pravimo metapodatki (metadata), torej podatki o podatkih, in je znal priti v srž kriptiranih podatkov in do informacij, ki jih drugi še iskali niso ali vedeli, da obstajajo.

Nadzor ali zasebnost?

Načelo NSA je bilo, da je treba zajeti čim več podatkov, potem pa bodo analitiki že ločili zrnje od plev. A Binney je bil prepričan, da je zaradi obsežnosti podatkov to nemogoče. Zato so se usmerili v obvladovanje tega podatkovnega volumna.­ Pri tem je bilo Binneyja najbolj strah človeških napak pri interpretaciji zajetih informacij, zato je hotel zadevo čim bolj avtomatizirati. Zanj ni bilo pomembno, kaj nekdo kupuje, kaj pretaka s svetovnega spleta, kaj piše v svojih e-sporočilih ..., ampak kakšen je njegov digitalni vzorec obnašanja in kaj ta prstni odtis pove o posameznikovih namenih. Gradili so, skratka, najbolj razvit sistem obdelave podatkov v zgodovini. Spremljanje celotne svetovne ­populacije.

Binney se je dobro zavedal, da lahko tak sistem omogoči tudi zlorabe in za demokratično družbo nedopustne vdore v človekovo zasebnost. Zato se je posvetil tudi vprašanju, kako v takšnem sistemu nadzora zaščititi posameznika.­ Razvili so program, s katerim so kriptirali vse ID-naslove, ki jih brez posebnih dovoljenj nihče ne bi mogel razkriti.

9/11 darilo za NSA

Poskusni zagon programa konec devetdesetih let je skoraj razsul strežnike NSA, a pokazal svojo učinkovitost. Konec leta 2000 so tako zaprosili za dovoljenje, da bi vnesli v sistem podatke za odkrivanje terorističnih groženj. Bili so zavrnjeni. To je bil namreč že čas, ko je agencijo prevzel general Michael­ Hayden. Le tri tedne pred 9/11 je ukinil Binney­jev program v korist novega programa Trailblazer, katerega razvitje so zaupali zunanjemu podjetju, s katerim so bili povezani vodilni v NSA, potem pa ga je NSA odkupila nazaj. Pri tem je veliko ljudi veliko zaslužilo. Še več, Maureen Baginski, tretja najpomembnejša oseba NSA, je ob 9/11 izjavila, da je teroristični napad darilo za NSA, saj bodo zdaj brez težav prišli do denarja. In so res.

Tri tedne po napadu je NSA nabavila novo opremo, začela zajemati podatke, predvsem pa umaknila vse kriptirane programe, ki so zagotavljali zaščito zasebnosti. Z drugo besedo: NSA je začela brez nadzora vohuniti za svojimi državljani in celotno svetovno populacijo. Dostop do nadzora pa je imelo neznano število nenadzorovanih zaposlenih v agenciji. Med njimi tudi Edward Snowden, ki je vse to razkril javnosti. Njegovo zgodbo je v z oskarjem nagrajenem dokumentarcu Citizenfour posnela Laura­ Poitras. V njem je sodeloval tudi Binney.

Javnosti manj znano pa je, da je Binney o nepravilnostih, korupciji, neustavnem vohunjenju in delovanju zoper državo obvestil vse potrebne ameriške institucije, vendar so zaradi svoje vpletenosti druga drugi krile hrbet: od obveščevalnih odborov predstavniškega doma, ministrstev za obrambo in pravosodje do Bele hiše, NSA, Cia in FBI. Še več. Binneyja in njegove sodelavce je leta 2007 grobo procesuiral FBI, ki je celo ponaredil dokaze zoper njih. Postali so državni sovražniki, in to kljub temu, da je bilo poročilo z ministrstva za obrambo, ki je potrjevalo Binneyjevo zgodbo, napisano že leta 2005, vendar je dobilo oznako strogo zaupno in še danes ni v celoti dostopno javnosti. Program Trailblazer, za katerega je šlo več sto milijonov ameriških dolarjev, je bil zaradi popolne in ugotovljene neučinkovitosti ukinjen leta 2006 in nadomeščen z novim.

Dokumentarec Dobri državljan, ki je obenem politični triler in intimna drama, ni film o nadzoru in vohunjenju, ampak o človeku briljantnega uma visokih etičnih standardov in majhni skupini poklicno in prijateljsko povezanih analitikov in programerjev, ki so za majhen denar razvil izjemen projekt, hkrati pa so se zavedali, kakšne nevarnosti prinaša. Projekt, ki bi lahko preprečil 9/11 in druge napade, pri tem pa ne bi kršil osnovnih načel demokracije.

Ali je potem čudno, da se nihče od odgovornih ni niti odzval na vabilo režiserja dokumentarca, da bi stopil pred kamero? Danes imajo vsi ugledne in dobro plačane službe. NSA pa nezakonito vohuni naprej.