Audrie & Daisy

Najstniki in mladostniki počnejo stvari, preden jih dobro premislijo, in jih nato pogosto obžalujejo.

Objavljeno
25. maj 2017 17.03
Igor Harb
Igor Harb
A to ni nič novega, to je zmeraj bil del odraščanja. Kar je novo v zadnjih letih, so mobilni telefoni, kamere in družabna omrežja, ki omogočajo, da za te stvari izve celoten njihov družbeni krog, jih obsoja in iz varnega zavetja zaslonske tipkovnice tudi nadleguje. In s tem nepremišljena ravnanja dobijo veliko hujše posledice kot nekoč.

Obscenosti na nezavestnem telesu

Naslovna Audrie je bila kalifornijska najstnica, ki je na zabavi pri prijatelju popila preveč alkohola in jo je zmanjkalo. Njeni sošolci se odločijo, da jo »za šalo« porišejo s flomastri − kot zatrjujejo v intervjujih −, a se ta »šala« kmalu sprevrže v spolni napad. In fotografiranje. Audrie se znajde sredi vrtinca družbenega obsojanja, ko ji bežni neznanci po facebooku, instagramu in twitterju očitajo obscenosti, ki so jih sošolci napisali na njeno golo, nezavestno telo. Pritiska ne prenese in naredi samomor.

Tišina prijateljev

Njena zgodba ni osamljena, film nam predstavi vrsto deklet, ki so doživele podobno usodo, osrednji fokus pa je na Daisy. Čeprav ne obstajajo fotografski zapisi njenega posilstva, je bilo kibernasilje njenih vrstnikov in someščanov še hujše, med drugim zato, ker je njena prijava posilstva ogrozila uspeh vodilne srednješolske nogometne ekipe. Pri tem pa, kot povedo Daisy in nekatera druga dekleta v filmu, niso najhujše stvari, ki jih po medmrežju kričijo neznanci, temveč tišina prijateljev, ki se večinoma bojijo postati tarča besnih komentatorjev.

Film ima moč

Film Audrie & Daisy osvetli to sodobno težavo skozi zgodbe deklet, ki so po že tako travmatični izkušnji spolnega napada doživele še linčanje na medmrežju. Pri tem pa je njihovim primerom skupno tudi to, da so storilci zmeraj njihovi vrstniki in nikoli niso mnenja, da so storili kaj zares narobe. To je morda še večja tema, ki bi si zaslužila svoj film. Fokus Audrie & Daisy je na preživetju te grozljive izkušnje, in kot ugotovi Daisy, je srečanje z vrstnicami, ki so šle skozi podoben pekel, tisto, kar ji pomaga najti moč za vzpostavitev novega življenja. In v tej luči ima film moč, da neposredno pomaga (pre)številnim dekletom, ki se znajdejo v takšnem položaju. Oziroma, ki jih vrstniki v takšen položaj potisnejo.


Audrie. Foto: promo foto

Ker ni prav

Vrstniki, ki bi še bolj nujno morali videti ta film in se o njem pogovoriti. Ker ni prav, da menijo, da nerazločno mrmranje nezavestnega dekleta pomeni vzpodbujanje k seksu. Ker ni prav, da nadlegujejo dekleta, naj jim pošljejo svoje gole fotografije. Ker ni prav, da jih izmenjujejo na skupinskih računih (in s tem ustvarjajo pedofilske arhive). Ker ni prav, da družba misli, da je v redu, da se take stvari čim prej pozabijo, in hvali mladoletne posiljevalce, da so po tem dogodku pripravljeni in zmožni živeti naprej, medtem ko se žrtev še naprej ukvarja s preteklostjo in poskuša doseči obsodbe. Ker ni prav, da se žrtev posilstva v katerem koli primeru obravnava kot odgovorna. Posiljevalcu bi morala družba poslati jasno sporočilo, da so njegova dejanja nedopustna, ne glede na to, da so pred posilstvom veljali za običajne, dobro vzgojene, zgledne člane družbe. Kot so bili vsi v primeru Audrie in Daisy in neštetih drugih deklet po vsem svetu.

Posledice

Audrie & Daisy je v osnovi film o posledicah nepremišljenih dejanj, a hkrati razkrije sistemske probleme družbene percepcije in gledalcem odpre oči, da spremenijo pristop. K potrebi po pogovoru z mladostniki in najstniki o vsebini tega filma, o načinu reševanja težav in predvsem o tem, da nadlegovanje in žalitve po spletu niso nič manj boleče kot tiste v živo.