Tiskane izdaje
Na zadnji podelitvi oskarjev je ameriški komik Louis C. K. navdušil med podeljevanjem oskarja za dokumentarni kratki film. S svojim govorom je osvetlil eno sicer bolj obskurnih kategorij, kjer tudi oskar običajno ne prinese globalne prepoznavnosti avtorja, filma ali njegove teme. A kot je poudaril Louie, je to pravzaprav najpomembnejši oskar, tisti, ki bo najbolj spremenil življenja. Edini se bo domov odpeljal v corolli, in ne v limuzini, a bo svojemu prejemniku prinesel več kot kateri koli bolj prestižni kipec.
Louiejev govor je nasmejal, najbrž najbolj na letošnjih oskarjih, s tem pa je občutno dvignil valuto te kategorije in še posebej nagrajenega filma Dekle v reki: Cena odpuščanja. Katerega tema, umori iz časti, je vse prej kot zabavna.
Dekle v reki
V Pakistanu vsako leto umorijo več kot tisoč žensk v tako imenovanih umorih iz časti. Žrtve so običajno ženske in dekleta, ki se želijo poročiti z nekom drugim, kot odloči njena družina, torej oče, dedek ali stric. 18-letna Saba je bila deležna takšne usode. Kljub začetnim dogovorom o poroki s Kaiserjem, vrstnikom, ki je živel nedaleč stran, se je njen stric odločil, da Kaiserjevi niso dovolj bogati.
Mlada zaljubljenca sta se s pomočjo njegove družine na skrivaj poročila, nato pa sta oče in stric prišla po Sabo. Razložila sta, naj se vrne domov, saj potrebuje pravo poroko, in prisegla na Koran, da se bosta držala dogovora. Na poti domov sta jo izvlekla iz avtomobila, ustrelila v glavo in roko ter odvrgla v reko.
Foto: © 2016 Home Box Office, Inc. All rights reserved.
Vera in čast
Film je posnet skozi serijo intervjujev, najprej s Sabo, ki jo spoznamo še v bolnišnici, ko se kirurgi trudijo zašiti razparano lice. Pištola je namreč zdrsnila ob njenem čelu, ko je trznila, in jo zadela v levo lice, drugi strel pa ji je hudo poškodoval desno roko. Po več operacijah in dolgem okrevanju ji ostanejo brazgotine, vendar lahko roko in usta normalno uporablja. Preživela je, ker se ji je uspelo zvleči iz reke in do bližnje bencinske črpalke, kjer so nato poklicali reševalce.
Policija je nemudoma aretirala očeta in strica, ki sta za zapahi, ko ju obišče filmarka. Oba sta ponosna na svoje dejanje in pripravljena ostati v zaporu do konca življenja, če je treba. Tako zahteva islam, pravita. Ko ju režiserka vpraša, kje v Koranu piše kaj takega, je njun edini odgovor, da tam tudi ne piše, da lahko hčerka pobegne od doma in onečasti družino.
Cena odpuščanja
Po pakistanski zakonodaji jima grozi več let zapora, za umor bi lahko dobila celo smrtno kazen. A za umore iz časti obstaja pravna luknja. Če žrtev ali njeni bližnji odpustijo morilcu, potem je ta svoboden. Kadar oče umori hčerko iz tako imenovane časti, mu lahko preostala družina odpusti. Kar je precej običajno iz dveh vzrokov: odrasli so prepričani, da je tako prav, in morilec je običajno edini, ki služi kruh.
Saba takoj reče, da jima ne bo nikoli odpustila. Sploh, ker sta prisegla na Koranu in to prekršila. A Saba je del moževe družine. In okrajni veljaki ne nameravajo dovoliti, da bi dve družini ostali skregani. Tak je vsaj njihov uradni razlog, ko sprožijo pogajanja. V ozadju je seveda jasno, da je zanje kakršno koli kaznovanje njenega očeta in strica nesprejemljivo. Sabin svak kmalu odloči, da jima mora odpustiti in naslednji dan sta možaka na prostosti. Oče ponosno pove, da je časten človek in da so preostale hčerke takoj dobile ženitne ponudbe. In da je nobena ne bo zavrnila.
Foto: © 2016 Home Box Office, Inc. All rights reserved.
Upanje za spremembe
Filme, knjige, reportaže in druge dokumente, ki izpostavljajo težave na drugem koncu sveta, je mogoče gledati iz več perspektiv. Prehitro namreč pride do zgražanja nad »barbari« in naslajanja nad tem, koliko boljši smo mi. Seveda je resnica zmeraj precej bolj kompleksna in dobro posnet film jo zna prikazati. Poskus Sabinega umora ni posledica »barbarskosti« pakistanske družbe, temveč začaranih krogov, v katere je ta ujeta. Sabin oče ni videl alternative za svojee dejanje, njegov odhod iz ječe potrjuje, da je tako prav. Njemu in njegovi okolici.
A ta krog je mogoče presekati in najti novo pot. Filmi, kot je ta, jo nakazujejo. Že nominacija za oskarja je spodbudila pakistanskega premiera Navaza Šarifa, da je režiserko Sharmeen Obaid-Chinoy povabil na pogovor in v svoji protokolarni sejni sobi gostil pakistansko premiero filma. Po ogledu je obljubil, da si bo prizadeval za spremembo zakonodaje glede umorov iz časti. Od njegove obljube do danes je v Pakistanu iz tega razloga umrlo več sto žensk, nekatere med njimi na tako brutalne načine, da so celo (naši) tabloidi poročali o tem. Sharmeen Obaid-Chinoy v intervjujih kljub temu zmeraj poudari, da gredo stvari na bolje.
V državi, kjer je 60 odstotkov prebivalstva mlajših od 25 let, se je družba začela hitro spreminjati, kar po njenih opažanjih še posebej velja za mlade ženske, ki zahtevajo več pravic. To spodbuja čedalje bolj ekstremne odzive konservativcev, ki želijo obdržati status quo, kar prinaša porast umorov iz časti. A na drugi strani je vse več mladih odvetnikov, zdravnikov, borcev za svoboščine, ki se postavljajo na stran teh žensk in jim pomagajo. To pa je znak sprememb.
Dekle v reki: Cena odpuščanja je na voljo tudi na HBO.
***
Priporočila za radovedne
Dokumentarni filmi so v zadnjih letih zaradi krize uveljavljenih medijev, ki si, podvrženi čedalje hujšim finančnim omejitvam, vse težje privoščijo poglobljeno spremljanje kompleksnih zgodb in njihovega zakulisja, v nekaterih prvinah prevzeli zastavo raziskovalnega novinarstva.
Skupina Delovih novinarjev, navdušenih ljubiteljev tovrstnega žanra, vam zato v naši tedenski rubriki Dokumentirano ob četrtkih ob 15.00 predstavlja in priporoča dokumentarne filme po lastnem izboru.
V vlogi avtorjev za pestrost vsebinske in slogovne ponudbe rubrike skrbijo Lenart J. Kučić, Tina Lešnicar, Irena Štaudohar, Boris Čibej, Igor Harb in Mojca Zabukovec.
