Dokumentirano: Nevarno življenje Johna McAfeeja (2016)

Ameriška režiserka in novinarka je v filmu predstavila drugačno zgodbo ustanovitelja protivirusnega programa McAfee.

čet, 22.06.2017, 15:00

Priporočila za radovedne

Dokumentarni filmi so v zadnjih letih zaradi krize uveljavljenih medijev, ki si, podvrženi čedalje hujšim finančnim omejitvam, vse težje privoščijo poglobljeno spremljanje kompleksnih zgodb in njihovega zakulisja, v nekaterih prvinah prevzeli zastavo raziskovalnega novinarstva.

Skupina Delovih novinarjev, navdušenih ljubiteljev tovrstnega žanra, vam zato v naši tedenski rubriki Dokumentirano ob četrtkih ob 15. uri predstavlja in priporoča dokumentarne filme po lastnem izboru.

V vlogi avtorjev za pestrost vsebinske in slogovne ponudbe rubrike skrbijo Lenart J. Kučić, Tina Lešničar, Irena Štaudohar, Boris Čibej, Mojca Zabukovec in Igor Harb.

Ostala priporočila za radovedne si lahko ogledate tukaj.

Ameriške uporabnike osebnih računalnikov, ki so prve naprave kupili v drugi polovici osemdesetih let, je kmalu po zagonu pozdravil protivirusni program, ki so ga poimenovali po ustanovitelju: Johnu McAfeeju.

V tedanjih računalniških revijah se je velikokrat pojavil tudi njegov obraz − na fotografijah, kjer je kot skrben družinski zdravnik s stetoskopom pregledoval osebni računalnik, ki so ga napadli virusi. Med prvimi je zaslutil, da bo strah pred virusno okužbo prodajal njegovo programsko opremo. Izrabil je vsako priložnost za medijske nastope, svaril pred računalniškimi kriminalci in se uveljavil kot strokovnjak za kibernetsko varnost. Ko je dobro prodal svoj delež v podjetju, je v ameriški divjini zgradil luksuzno središče za jogo, skoraj bankrotiral, se preselil v Belize in se lani udeležil ameriške predsedniške tekme kot kandidat libertarne stranke.

Toda ameriška novinarka in režiserka Nanette Burstein je v dokumentarnem filmu Gringo: The Dangerous Life of John McAfee (2016) prikazala zelo drugačno zgodbo. Kriminalko, v kateri je podobo uspešnega poslovneža zamenjal zelo temačen lik. Nevaren manipulator, paranoik, nenasiten lovec na najstnice, posiljevalec in domnevni morilec, ki so ga protivirusni milijoni obvarovali pred kaznijo.

Bursteinova je najprej poiskala njegove nekdanje sodelavce. Ti so se spominjali karizmatičnega in brezkompromisnega prodajalca, ki je znal pritegniti vlagatelje z velikimi obljubami. A tudi bolj slabega direktorja, ki so ga novi lastniki takoj po prevzemu podjetja izplačali in ga odslovili. Nato se je srečala s prebivalci jogističnega centra, ki so prav tako opisovali njegovo neubranljivo privlačnost, za katero so bile še zlasti dojemljive številne sledilke. Pred zaprtjem in odprodajo centra zaradi poka tehnološkega borznega balona na prelomu tisočletja pa so nekateri že opazili njegove negativne plati, ki jih je pozneje občutila mikrobiologinja Allison Adonizi, ki naj bi zanj v tropskem pragozdu odkrivala »naravne antibiotike«.

Adonizijeva je povedala, da ji je McAfee na prvem srečanju ponudil sanjsko službo v Belizeju in ji obljubil, da ji bo zgradil laboratorij. Le da ga ni zanimalo raziskovanje, ampak je začel v laboratorij zelo kmalu vabiti predstavnike medijev in jim prodajati zgodbo o novih naravnih zdravilih − čeprav je morala raziskovalka tik pred obiskom namešati samo nekaj epruvet z obarvano vodo, s katerimi se je nato fotografiral ustanovitelj. Opisovala je njegovo obsedenost z orožjem, najemanje telesnih stražarjev in podkupovanje lokalne policije z darili in opremo. Ko je hotela prekiniti sodelovanje, jo je McAfee omamil, posilil in ji grozil s pištolo, da je morala s pomočjo prijateljev zbežati domov.

Ker McAffee ni hotel sodelovati pri snemanju dokumentarca − je pa z režiserko ves čas komuniciral po elektronski pošti in telefonu −, se je Bursteinova sama odpravila v Belize, da bi preiskala še dve hudi obtožbi: da je do smrti pretepel moškega, ki je vlomil v njegovo hišo, in da je ubil svojega soseda. Bursteinova se je srečala s številnimi znanci, sosedi, telesnimi stražarji, predstavniki policije in bivšimi dekleti, ampak ni mogla za nikogar vedeti, ali mu lahko zaupa. McAfee ji je pošiljal fotografije njenih intervjujev in ji namigoval, da jo v Belizeju ves čas spremljajo »njegovi ljudje«. Zato se je novinarka ves čas spraševala, ali je ni veliki mojster medijske manipulacije ves čas vlekel za nos. Kar je tudi namignil v zadnjih elektronskih sporočilih.

Ko je McAfee lani kandidiral za predsednika, ni noben ameriški medij omenil njegove preteklosti, šovinizma, posilstva, suma umora in bega pred policijo, je ugotovila ustvarjalka dokumentarnega filma. Fascinacija novinarjev nad tehnološkimi zvezdniki je še vedno prevelika. Prav tako strah pred njihovim maščevanjem. Kar je lani občutil ustanovitelj Gawkerja Nick Denton, ki ga je lani potrpežljivo in premišljeno potopil užaljeni tehnološki milijarder Peter Thiel.

Prijavi sovražni govor