Dokumentirano: Inside the Dark Web (2014)

Našo eksponentno slepoto je pokazal na primeru kitajskega cesarja, ki je hotel nagraditi izumitelja šaha za imenitno igro. Ta si je zaželel toliko riža, kolikor ga mu prinese šahovnica po naslednji formuli: na prvo polje postavimo eno zrno riža, na drugo dve, nato pa število zrn na vsakem naslednjem polju podvojimo. Cesarju se je zdela zahteva smešno nizka, zato je privolil v šahovsko matematiko. Dokler mu ni dvorni matematik plaho namignil, da morda v vsem cesarstvu nimajo 18,446,744,073,709,551,615 riževih zrn, kolikor jih je obljubil prebrisanemu izumitelju.

Zelo podobno napako zagrešimo tudi pri razumevanju Moorovega zakona: napovedi ameriškega računalniškega inženirja Gordona Moora, da se bo zmogljivost integriranih vezij (procesorjev) vsakih 18 mesecev podvojila. Prvih nekaj desetletij so bili računalniki razmeroma skromne naprave, a se je začela na drugi tretjini razvojne šahovnice njihova računska moč izjemno hitro povečevati.

Režiser Mike Radford je v BBCjevem dokumentarcu Inside the Dark Web najprej poiskal strme klife na britanskem otočju, kjer so pred 150 leti potegnili podmorski kabel električnega telegrafa. Ta kabel je prvič povezal britansko krono z vsemi kolonijami in po dobrem stoletju ga je zamenjala podmorska optična povezava, po kateri se danes pretoči več kot četrtina globalnega internetnega prometa. Čisto blizu je britanska vlada postavila bazo britanske obveščevalne agencije GCHQ, ki prestreza, shranjuje in analizira informacijski promet.

Količina podatkov, ki jih morajo obdelati predstavniki GCHQ, je težko predstavljiva. Četrtina spletnega prometa zajema najmanj 300 milijonov uporabnikov spleta, dvakrat toliko uporabnikov mobilne telefonije in podatke, ki si jih izmenjujejo stroji: finančne transakcije, pretočno glasbo in video, komunikacijo med povezanimi napravami in meritve, ki jih opravljajo znanstveni merilniki ali tipala. Vendar je mogoče s sedanjo procesorsko zmogljivostjo in tehnologijami za shranjevanje podatkov zajeti in v realnem času analizirati celo tako veliko podatkovno reko. Ali hitro zlomiti šifrirne ključe, ki bi jih še pred desetimi leti zmogljivi vladni superračunalniki premlevali več desetletij.

Moorov zakon ima tudi drugo plat, saj se enako hitro povečuje tudi zmogljivost računalnikov, ki šifrirajo komunikacije, upravljajo s kompleksnimi decentraliziranimi omrežji in uporabnikom omogočajo anonimnost. Procesorska oboroževalna tekma še ni odločena, saj so vanjo vključene največje države, korporacije, znanstveni laboratoriji in kriminalne združbe - vsaka s svojimi motivi in interesi. Ampak se zaradi eksponentne rasti procesorske moči že uresničujejo negativni scenariji prihodnosti, ki napovedujejo družbo nadzora, v kateri ni več prostora za svobodnega in avtonomnega posameznika.

Kitajski cesar se je naučil, da se vrednosti na drugi polovici šahovnice zelo dramatično povečujejo. Enake eksponentne preskoke lahko pričakujemo tudi v procesorski moči računalnikov. Moči, ki jim neeksponentna funkcija družbenega razvoja že dolgo ne more več slediti.

***

Priporočila za radovedne

Dokumentarni filmi so v zadnjih letih zaradi krize uveljavljenih medijev, ki si, podvrženi čedalje hujšim finančnim omejitvam, vse težje privoščijo poglobljeno spremljanje kompleksnih zgodb in njihovega zakulisja, v nekaterih prvinah prevzeli zastavo raziskovalnega novinarstva.

Skupina Delovih novinarjev, navdušenih ljubiteljev tovrstnega žanra, vam zato v naši tedenski rubriki Dokumentirano ob četrtkih ob 15.00 predstavlja in priporoča dokumentarne filme po lastnem izboru.

V vlogi avtorjev za pestrost vsebinske in slogovne ponudbe rubrike skrbijo Lenart J. Kučić, Vesna Milek, Tina Lešnicar, Irena Štaudohar, Boris Čibej in Mojca Zabukovec.