Dokumentirano: Povezani svet

Glej, človek, in se čudi sanjarijam povezanega sveta, nas poziva Werner Herzog v svojem novem dokumentarcu o internetu.

čet, 15.09.2016, 15:00

Slavni filmar v filmu Lo and Behold, Reveries of the Connected World (2016) sledi zmagoviti formuli snemanja dokumentarcev, ki temelji na intervjujih z zanimivimi ljudmi na zanje značilnih lokacijah, povezanih z njegovim pripovedovanjem v značilnem spokojnem tonu in z močnim naglasom. Tako se najprej ustavi v Silicijevi dolini, kjer spoznava zgodovino interneta, vključno s prvim povezanim računalnikom in vzpostavitvijo prve komunikacije. Razvoj interneta in njegov vpliv na človeštvo je prikazan skozi tematska poglavja, med katerimi je vsekakor najbolj nenavadna simbioza med največjim radijskim teleskopom na svetu v kraju Green Bank v Zahodni Virginiji in tehnofobi, ki so se preselili v njegovo bližino, saj je to edini kraj v ZDA, kjer so (zaradi motenj teleskopa) prepovedana mobilna omrežja in radijski oddajniki.

Werner Herzog ne skriva, da mu področje sodobnih tehnologij ni domače, vendar je vedno ravno prav pripravljen, da ne izpade neveden. Prav njegova otroška naivnost doda filmu nekaj posebnega in približa tematiko tudi laikom, čeprav bi prestižen nabor sogovornikov, kot so Kevin Mitnick, Elon Musk, Leonard Kleinrock in Sebastian Thurn, tudi brez Herzogove režije pritegnil številne gledalce.

Še bolj zanimiv je način, kako Herzog plete zgodbo, saj ne gre zgolj za klasično pot od izvora preko trenutnega stanja do fantaziranja o prihodnosti, temveč vključi stranpoti, kot je prej omenjena kolonija ljudi, ki so prepričani, da jim elektromagnetno sevanje onemogoča normalno življenje.

Foto: Press

Še bolj vizualno markantno in vsebinsko šokantno je srečanje z neimenovano družino na zgornji fotografiji. Njihova sestra oziroma hči je umrla v prometni nesreči, nato se je fotografija trupla znašla na družabnih omrežjih, neznanci pa so jim jo začeli pošiljati po različnih kanalih in z vse bolj žaljivimi sporočili. Grozljiva zgodba še toliko bolj izstopa zaradi statične in temačne postavitve sogovornikov, a kar zares ostane z gledalcem, je zadnja izjava matere, da je povsem prepričana, da je internet antikrist. Ta izjava je podana brez komentarja ali refleksije avtorja filma ali katerega koli subjekta in obvisi v zraku ter pusti pečat na navdušenem ugotavljanju strokovnjaka za robotiko, da bodo roboti kmalu boljši v nogometu kot Messi in teoriji raziskovalca umetne inteligence, da internet morda že sanja, podobno kot androidi v kratki zgodbi Philipa K. Dicka, in da je splet manifestacija teh sanj.

Herzog pelje zgodbo še naprej, do medplanetarnega interneta in kolonije na Marsu, nevarnosti sončnih izbruhov za uničenje civilizacije, ki je odvisna od elektronskih naprav, in razvoja umetnosti, ki je plod umetne inteligence. Ko vpraša znanstvenika, ali meni, da bo UI lahko snemala filme, ta odgovori: »Seveda, ampak nikoli tako dobrih, kot so vaši.« K čemur Herzog brez trohice lažne skromnosti nemudoma pristavi še svoj odločen: »Seveda ne.« In prav ima, internet ne bi znal narediti takšne avtobiografije in gledalci lahko upamo, da bo režiser kmalu našel čas za obljubljeno nadaljevanje.

***

Priporočila za radovedne

Dokumentarni filmi so v zadnjih letih zaradi krize uveljavljenih medijev, ki si, podvrženi čedalje hujšim finančnim omejitvam, vse težje privoščijo poglobljeno spremljanje kompleksnih zgodb in njihovega zakulisja, v nekaterih prvinah prevzeli zastavo raziskovalnega novinarstva.

Skupina Delovih novinarjev, navdušenih ljubiteljev tovrstnega žanra, vam zato v naši tedenski rubriki Dokumentirano ob četrtkih ob 15. uri predstavlja in priporoča dokumentarne filme po lastnem izboru.

V vlogi avtorjev za pestrost vsebinske in slogovne ponudbe rubrike skrbijo Lenart J. Kučić, Tina Lešničar, Irena Štaudohar, Boris Čibej, Mojca Zabukovec in Igor Harb.

Vsa priporočila za radovedne so zbrana na tej povezavi.

Prijavi sovražni govor