Dokumentirano: O. J.: Made in America

Seciranje tkiva črno-bele družbe na primeru vseameriškega junaka.

Objavljeno
02. februar 2017 11.01
Tina Lešničar
Tina Lešničar
Kaj novega sploh lahko še izvemo o O. J.-u Simpsonu - zvezdi ameriškega nogometa, javni osebnosti, amaterskemu filmskemu igralcu in o domnevnem morilcu svoje žene, za kar ga je na »najbolj odmevnem sodnem procesu v Ameriki« porota oprostila? Njegovo življenje je bilo do potankosti »televizirano« - pod drobnogledom ne le ameriških, temveč svetovnih medijev, tako so podrobnosti sodnega procesa leta 1995 kapljale tudi k nam, čeprav so v tistem času našo stvarnost pretresale drugačne, precej bolj razsežne in usodne nevihte.

Kaj je torej še ostalo skritega, se je spraševala svetovna laična in kritiška javnost, ko so se življenju O. J.-a Simpsona lani vsak po svoje ponovno posvetili kar trije filmi. Prvi v sklopu FX-ove antologije American Crime Story pod naslovom The People v. O. J. Simpson (v naslovni vlogi igra Cuba Gooding Jr.), drugi dokumentarec O. J. Simpson Trial: The Real Story in pet delna dokumentarna mini serija O. J.: Made in America mreže ESPN.

Suspenz znane zgodbe

Za začetek so se morali ustvarjalci filmov soočiti z izzivom, kako iz zgodbe z znanim začetkom, koncem in vsemi predvidljivimi vmesnimi zapleti, ustvariti suspenz. Presežek, ki bo zanimiv tudi za poznavalce primera. Obsežna arhivska dokumentacija jim je delo olajšala, a če je bila osnovna ideja osvetliti vzpon in padec ameriškega junaka z nove strani, se je bilo treba nekoliko bolj poglobljeno poigrati z njo.

Režiserju Ezri Edelmanu je z dokumentarno serijo O. J.: Made in America, to uspelo tako dobro, da se je skoraj osem urna serija, razdeljena na pet delov, znašla med letošnjimi nominacijami za oskarja v kategoriji dokumentarnih filmov - kar je glede na to, da so jo prej predvajale televizijske mreže in da ne gre za klasično kinematografsko delo, precejšnje presenečenje, ki je vznemirilo marsikaterega filmskega kritika.

Delo namreč podira žanrske meje med televizijo in filmom, ne samo zaradi mojstrske strukture tv serije in napetosti, ki dosega vrhunce v vsakem delu posebej, prav tako pa vseh 7 ur in 47 minut teče v posebno umetelno izvezenem dramaturškem loku, ampak nenazadnje tudi zato, ker v glavnih vlogah nastopa povsem filmski par. Postaven, ponosen, karizmatičen in šarmanten temnopolti športni zvezdnik in filmski igralec ter njegova prelepa, elegantna, nežna, snežno bela »Barbie«, trofejska žena Nicole, ki nista prav nič podobna »navadnim« morilcem in njihovim žrtvam.

Seciranje črno-belega tkiva ameriške družbe

A vse to je postranskega pomena. Dokumentarec prinaša presežek v svojem žanru predvsem zato, ker skozi zgodbo naslovnega junaka v resnici pripoveduje o ameriški družbi. O strukturah, ki poganjajo družbeno kolesje, o fanatični obsedenosti s športom (»ki je bolj pomemben od življenja in smrti«), o javnosti, zaslepljeni z zvezdništvom, nikoli pogašeni rasni nestrpnosti in večnem, v lastne paradokse ujetem boju temnopoltih za državljanske pravice, o sistematičnem in sistemsko propeliranem nasilju represivnih organov, toleriranju nasilja v družini, zmanipuliranem pravnem sistemu, gromozanskemu prepadu med revnimi in bogatimi in o pravici, resnici ter svobodi, ki so na prodaj.

Preko natančne študije karakterja ter analize ključnih biografskih podatkov iz življenja O. J.-a Simpsona, ki jih odstirajo njegovi prijatelji iz otroštva, soigralci, kasnejši premožni prijatelji in odvetniki, počasi prodiramo za njegov beli nasmeh, šarm in karizmo, s katero mu je uspelo razorožiti belo elito, da ni več videla njegove barve kože. »Nisem črnec, jaz sem O. J.« je ponosno izjavljal in se, medtem ko so olimpijski temnopolti športniki dvigovali v črne rokavice odete stisnjene pesti, povsem distanciral od gibanja za državljanske pravice. »Tega ne počnem za svojo raso ali črnsko skupnost, ampak zase in za svojo družino,« je govoril, ko je osvajal jarde na nogometnem polju in nizal zmage na tekaški stezi.

Tako se je izvzel iz konteksta, ki je ogrožal belo elito in ta ga je lahko povsem varno posvojila. Ko so ga že v času študentskih tekem mediji povzdignili med zvezdnike in ko je s tem prišla še slava in denar, barve njegove kože ni videl nihče več. Povedna je anekdota, ko ga je neka ženska videla v družbi temnopoltih moških in je na glas vprašala: »Kaj pa O. J. dela s tistimi črnuhi?«

Predstavljal je ultimativni vzor kapitalistične Amerike, kjer je vsak sam kovač svojega uspeha. Made in America.

Medtem nekje čisto blizu

Presežek filma je v tem, da znane dogodke, vpenja v širši kontekst, s katerim razkriva nagnito podstat družbe, kjer na povsem legalen način, uspevajo največji absurdi.

Medtem ko v koloseju losangeleške univerze, za varnim obzidjem O. J. osvaja srca športnih navdušencev, v bližnji soseski Watts divjajo rasni nemiri. Medtem ko mu na gala večerjah podeljujejo nazive športnika leta, se na balkonu hotela Lorraine zgrudi Martin Luther King jr. Medtem ko v razkošnih vilah - edini črnec v beli družbi srka šampanjec, na temnih ulicah beli policisti vsem na očeh, nekaznovano do smrti pretepajo temnopolte državljane. Ti varuhi reda in miru nato uspešno prikrivajo prijave O. J.-eve žene Nicole, ko jo večkrat brutalno pretepe. Dokler je nekega dne na stopnišču v njeno hišo ne najdejo mrtve v luži krvi.

Film se sprašuje, kdo pravzaprav je O. J. Simpson in z razkrivanjem njegovih osebnostnih kontradiktornosti prav mojstrsko manipulira z resnico in našo percepcijo o njegovi pravi naravi, natanko tako, kot je to počel sam O. J.. Z manipulativno močjo slikovnega gradiva nam ob prizorih trupel zledeni kri, in ko glavni osumljenec v svojem fordu bronco beži pred policijo, smo prepričani, da je kriv. Ko film v naslednjem delu secira postopke obrambe in tožilstva v sodnem procesu, pa je naše prepričanje omajano.

Odkrita manipulacija

Poleg umetelno zmontiranega arhivskega gradiva in posnetkov O. J.-evega zasebnega življenja, nov pogled na zadeve vnašajo tudi intervjuji s številnimi sogovorniki. Z ekskluzivnimi pričanji O. J.-jevi odvetniki razkrijejo manipulacijo in povsem odkrito spregovorijo o prirejanju dokazov, ki so jih predstavili na sodišču in zmagali. Podrobnosti, razkrite v filmu, so ob premiernem prikazovanju presenetile in osupnile tudi glavne tožilce v primeru.

A ključno vlogo, vsaj v prvem sojenju je odigrala v večini črnska porota. Tu prej prikazani družbeni kontekst dobi svoj epilog. Črnska skupnost O.J.-u nikoli ni odrekla podpore in je, čeprav jo je popolnoma zatajil, v sodnem procesu odigrala ključno vlogo pri njegovi oprostitvi. Ni jim bilo mar, da so sodili bogatemu, sprevrženemu, nasilnežu, ki je svoj odvetniški tim najemal za 50 tisoč dolarjev na dan. Pred njimi je le živo migetala podoba linčanja. Proces proti O. J. se je (predvsem po zaslugi njegovih odvetnikov) sprevrgel v proces proti črnski skupnosti in gibanju za državljanske pravice.

"Zdaj veste, kako je to!" z zadoščenjem v očeh reče porotnica, ko O. J.-a oprostijo umora, samo zaradi maščevanja vseh pred njim obsojenih črncev. Manipulacija je srhljivo popolna. In za črno-belo družbo, ki se brezglavo vrtinči v sovraštvu, ni rešitve.

... Morda le, če najde skupnega sovražnika - v oranžni.