Tiskane izdaje
»Zavajanje je stanje duha in duh časa.«
James Jesus Angleton, vodja Ciine protiobveščevalne službe 1954−1974
***
Dokumentarni film Operation Gladio, ki je bil prvič predvajan leta 1992 na britanski televizijski mreži BBC 2, so posneli dve leti po tem, ko je tedanji italijanski premier Giulio Andreotti pred parlamentarno komisijo, ki je preiskovala ozadje več terorističnih napadov v Italiji, izjavil: »V resnici je v okviru zveze Nato obstajala tajna polvojaška struktura, a so jo v začetku 70. let razpustili.«
André Moyen je med letoma 1939 in 1957 delal v belgijski vojaški obveščevalni službi. Nekega dne mu je šef naročil, naj se zglasi pri belgijskem notranjem ministru. To je bilo, kot se spominja v dokumentarnem filmu, kmalu po koncu 2. svetovne vojne.
Poslali so ga v Rim k ministru Mariu Scelbi. »Povedal mi je nekaj, o čemer se mi ni niti sanjalo,« pravi Moyen. »Rekel mi je: ustanovili smo skrivno mrežo Stay-behind ali Gladio. Razložil mi je, kako so njene enote lahko pripravljene v zgolj šestih minutah.«
BBC-jev dokumentarni film s številnimi sogovorniki − od generalov, agentov tajnih služb, preiskovalcev, tožilcev do sorodnikov žrtev terorističnih napadov − odstira umazana ozadja iz časa hladne vojne, ko so pod zastavo zveze Nato, a v okviru skupne tajne mreže Gladio delovale različne nacionalne obveščevalne službe. V grbu italijanske je pisalo: Silendo libertatem servo ali Po tihem služimo svobodi.
Moyen, kot pravi v filmu, sicer ne verjame, da je bila ameriška Cia pobudnica vzpostavitve mreže, katere člani so bili založeni vojaško, denarno in z imuniteto. »Cia je bila ustanovljena septembra 1947, medtem ko je bil Gladio takrat že dejaven v Italiji, Švici, Franciji, Belgiji in verjetno tudi v Španiji. Se je pa Amerika vkrcala na vlak, ki je
že speljal.«
Da italijansko politično prizorišče pretresa afera, znana pod imenom Gladio, so 6. novembra 1990 pod naslovom Skrivnosti hladne vojne zapisali v slovenskem Dnevniku, ko je resnica o tajni mreži začela prihajati na dan. »Šifra pomeni oznako za tajno vojaško enoto, ki je pod neposrednim poveljstvom Nata delovala na italijanskem ozemlju vse od leta 1956. Podobne ilegalne skupine so delovale tudi v nekaterih drugih državah atlantskega pakta pod skupnim imenom Stay-behind (Aktivnost za bojno črto),« pojasnjujejo v članku.
In še: »Po invaziji sovjetskih vojaških enot na ozemlje Češkoslovaške je bila organizacija Gladio potencirana. Vojaški vrhovi Nata so se namreč bali odločnega premika v levo, ki je konec šestdesetih let potekal v širokih slojih italijanske družbe. Tajna mreža je bila razorožena leta 1972, toda šele po letu 1980 je prevzela administrativni nadzor nad organizacijo italijanska protiobveščevalna služba Sismi.«
Cia bi »ukrotila« levico se je glasil naslov članka v Dnevniku, pod naslovom Nevarni »domoljubi« v Delu pa so zapisali: »Namigi so se stopnjevali do skupnega vtisa, da ni šlo za klasične deviacije delov obveščevalnih služb, ampak za nelegitimno uporabo teh služb za ohranitev oblasti ene od strank. Dejstvo, da po dvajsetih letih v sedmih terorističnih napadih na slučajne, nevpletene ljudi (s skupaj več kot dvesto mrtvimi in osemsto ranjenimi) ni bilo mogoče najti niti enega dokaza o krivdi kogarkoli, je podlaga močnega suma, da so bili za skrivnostmi konkretni, dobro oboroženi in izvežbani ljudje, ki so imeli močno kritje.«
Nekdanji član italijanskih neofašističnih organizacij Avanguardia Nazionale in Ordine Nuovo Vincenzo Vinciguerra, ki zdaj prestaja dosmrtno zaporno kazen zaradi napada v Peteanu leta 1972, ko so bili v eksploziji avtomobila bombe ubiti trije policisti, je med preiskavo v osemdesetih preiskovalce pripeljal na sled o Gladiu.
V dokumentarnem filmu britanske BBC pojasnjujejo ozadje eksplozije: »Šlo je za vojno dejanje s preprostim motivom. Policija, obveščevalne službe in politične skupine so več let zlorabljale italijanske neofašiste za svoje cilje in Petean se je rodil kot povračilni ukrep za te zlorabe.«
O tedanji vlogi skrajno desničarskih gibanj pa Vinciguerra v filmu pravi: »Bila so v službi države, ki je ustvarila tako imenovano strategijo napetosti. Njen cilj je bil, da bi lahko kadarkoli, ko bi bilo to potrebno, uvedli izredne razmere, ljudje pa temu ne bi nasprotovali. Svobodo, da lahko hodijo po parku, grejo na vlak ali vstopijo v banko, bi tako prostovoljno zamenjali za varnost. To je bil politični motiv za vsemi eksplozijami.«
Evropski parlament je 22. novembra 1990 sprejel resolucijo, v kateri so poslanci obsodili operacijo Gladio in zahtevali polno preiskavo ter popolno odstranitev njenih paravojaških struktur.
***
Priporočila za radovedne
Dokumentarni filmi so v zadnjih letih zaradi krize uveljavljenih medijev, ki si, podvrženi čedalje hujšim finančnim omejitvam, vse težje privoščijo poglobljeno spremljanje kompleksnih zgodb in njihovega zakulisja, v nekaterih prvinah prevzeli zastavo raziskovalnega novinarstva.
Skupina Delovih novinarjev, navdušenih ljubiteljev tovrstnega žanra, vam zato v naši tedenski rubriki Dokumentirano ob četrtkih ob 15.00 predstavlja in priporoča dokumentarne filme po lastnem izboru.
V vlogi avtorjev za pestrost vsebinske in slogovne ponudbe rubrike skrbijo Lenart J. Kučić, Tina Lešnicar, Irena Štaudohar, Boris Čibej, Mojca Zabukovec in Igor Harb.
Vsa priporočila za radovedne so zbrana na tej povezavi.
