Tiskane izdaje
Z ribami do čolna
Glavna junakinja filma je devetletna Ylva iz Osla, ki med počitnicami odide na obisk k babici in dedku 1500 kilometrov na sever dežele, da bo dva tedna rezala jezike, tako kot sta to počeli njena mati in teta, pred njima pa še dedek. V »izmeni« je s svojim prijateljem Tobiasom, ki to dela že več let in je tako zaslužil in privarčeval že veliko denarja. Konec sezone si namerava kupiti motorni čoln, kar je za desetletnika v teh krajih pravzaprav običajno. Če si že služi kruh, tako da vešče rokuje z ostrim nožem, lahko tudi vozi motorni čoln. A, kot mu zabiča mati, z motorjem, ki ne presega 9,9 konjskih moči.
Premagovanje strahu
Prvi delovni dan se Ylva trudi biti pogumna, babica ji pomaga obleči zaščitne hlače, jopič in rokavice, skupaj izbereta primeren nož in pokaže ji, kako se ga varno nabrusi. A ob vstopu v tovarno je sama s Tobiasom, in čeprav ji fant pokaže osnovne prijeme, je delo težko in hitro izgubi voljo, ko ji ne uspe niti pravilno nabosti ribje glave na kavelj, da bi sploh prišla do jezika. Hoče domov in teta Solveig, sicer režiserka filma, mora (edinkrat) stopiti izza kamere, da jo potolaži in ji še enkrat demonstrira, kako odrezati ribi jezik.
Progresivna družba
Film nato nevsiljivo spremlja Ylvo skozi njene dneve na severu, od dela v tovarni do spremljanja dedka na ribiški ladji in seveda skozi njeno druženje s Tobiasom. To ju prikaže kot povsem običajna otroka, ki se rada pogovarjata, vodita kužka na sprehod in poslušata glasbo, hkrati pa ni mogoče spregledati pečata, ki ga je na njima pustilo okolje. Skozi njune pogovore in reakcije tako spoznamo specifike življenja na daljnem severu kakor tudi progresivne norveške družbe, kjer se otroci zmorejo brez težav ali predsodkov pogovoriti o lastnih pogledih na ločitev staršev in so v šoku, ko izvedo, da nekaj generacij nazaj ženske niso imele enakih pravic kot moški.
Ylva je v »izmeni« s svojim prijateljem Tobiasom, ki v tovarni dela že več let. Foto: Promocijsko gradivo
Otroško delo
Vprašanje otroškega dela se pojavi v prvih minutah filma, ko Ylva razlaga šokiranemu družinskemu prijatelju, da bo delala v tovarni, vendar pa to sploh ni fokus zgodbe. Ylva je mnenja, da je to bolj podobno hobiju, nekako tako kot plesne vaje, le da dobiš plačano, ker je koristno. V sodobnih razmerah v ribji tovarni ni posebnega razloga, da bi otroci opravljali to delo, saj imajo dovolj zaposlenih, a se ta aktivnost kljub temu spodbuja, tudi s šole prostimi dnevi. Film ne vključuje govorečih glav, ki bi nizale podatke in podajale takšne ali drugačne razloge, saj je v ospredju osebna zgodba o odraščanju.
Pozitivna izkušnja
Čeprav je delo v tovarni v središču dogajanja, je utemeljeno zgolj skozi omenjanje tradicije in potrebe po obšolskih aktivnostih v odročnem kraju. Je pa ves čas prikazano kot pozitivna izkušnja, ki omogoči otrokom osvojiti kup koristnih veščin in pripomore k dvigu samozavesti. Tako skozi pridobljene spretnosti rokovanja z nožem kot tudi s premagovanjem odpora do mrtvih rib in navsezadnje tudi skozi rokovanje z denarjem. Konec delovnega dneva otroci odnesejo svoje vedro jezikov na tehtanje in prejmejo blagajniški prejemek zanj. Ob zaključku svojega delovnega procesa te listke odnesejo delovodji oziroma kar direktorju, ta jih sešteje in jih izplača v gotovini. Ylva odide domov s približno 150 evri, veliko bolj produktiven Tobias pa je privarčeval skoraj dovolj za motorni čoln. Ker si ga zelo želi kupiti pred pomladno sezono, mu razliko posodi kar direktor tovarne rib, saj mu zaupa.
Film je namenjen mladim od osmega leta naprej, ampak ni nič manj zanimiv za starše, in je idealna iztočnica za družinske pogovore o odgovornosti, spoznavanju novih stvari in odnosu do živih bitij. Rezalci jezikov je na sporedu 28. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala LIFFe v nedeljo, 12. novembra, ob 17. uri v Kinodvoru in v soboto, 18. novembra, ob 15. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma.
