Shenzhen: The Silicon Valley of Hardware (2016)

Mesto velja za najboljši in najuspešnejši primer novega kitajskega komunističnega kapitalizma.

Objavljeno
11. maj 2017 18.11
Lenart J. Kučić
Lenart J. Kučić

Poznavalci kalifornijske silicijeve doline že več let opozarjajo na hudo razpoko v njeni bleščeči zunanji podobi. Njihovi inženirji, poslovneži in marketinški strokovnjaki so mojstri novih zamisli in ustvarjanja potreb. Zelo dobro znajo nastopati pred vlagatelji ali pripraviti privlačno kampanjo na kickstarterju ali drugih platformah za zbiranje zagonskega denarja. Le izdelati ne znajo več skoraj ničesar.

Za uresničitev njihovih zamisli potrebujejo znanje, ki se je v zadnjih desetletjih nakopičilo v kitajskem mestu Šenzen, ugotavlja Jim Demuth, režiser Wiredovega dokumentarnega filma Shenzhen: The Silicon Valley of Hardware. Želite zamenjati razbiti zaslon na novem iphonu? Morda kupiti njegovo skoraj popolno kopijo za slabih sto evrov? Ste zbrali denar za nova očala za virtualno resničnost in jih hočete že prihodnji mesec poslati prednaročnikom? Potem so tovarne in tržnice Šenzena najbrž idealen kraj za sklenitev posla.

Mesto velja za najboljši in najuspešnejši primer novega kitajskega komunističnega kapitalizma, ki ga je začel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja uvajati tedanji vodja kitajske komunistične partije Deng Ksiaoping. Temeljito je preučil ekonomijo Hong Konga in sklenil, da je treba tudi na Kitajskem preizkusiti podoben model. Razglasil je več posebnih gospodarskih con, med katerimi je bilo tudi majhno ribiško naselje Šenzen - samo nekaj deset kilometrov od središča Hong Konga. V mesto so se začeli množično priseljevati trgovci, inženirji in poslovneži z vse Kitajske, ki so jim dovolili več podjetniške svobode. Specializirali so se za visoke tehnologije in na prelomu tisočletja postali največja tovarna elektronike na svetu. Število prebivalcev se je iz približno 30.000 povečalo na več kot dvajset milijonov.

Na uspeh Šenzena je vplivalo - poleg kitajske gospodarske politike - še nekaj drugih pomembnih trendov. Globalizacija je velikim ameriškim tehnološkim podjetjem omogočila selitev proizvodnje v države s cenejšo delovno silo ter milejšo delovno in okoljsko zakonodajo. Cene izdelave strojne opreme so v devetdesetih letih strmo padale in v prodaji fizičnih izdelkov je ostalo zelo malo zaslužkov. Ameriška podjetja so se posvetila storitvam in odprodale proizvodne oddelke. Izdelovanje izdelkov se je zato preselilo na Kitajsko, kjer se niso naučili samo posnemati zahodnih tehnologij, ampak so razvili številne izvirne pristope, s katerimi so postali nekakšna silicijeva dolina izdelovalništva, ugotavljajo avtorji dokumentarca.

Na Kitajskem se namreč ni udomačil patentni sistem, ki prevladuje v EU in ZDA. Podjetniki in razvijalci se v Šenzenu ne morejo zanašati, da jim bo prijava patenta ali uveljavljanje avtorskih pravic zagotovila večletne monopole za prodajo izdelka. Kar koli bodo razvili, bodo že naslednji dan kopirali, predrugačili in izboljšali tekmeci. Avtorstva in patenta v praksi ni mogoče zaščititi, ampak so vse iznajdbe in tehnologije na voljo vsem. Zato se morajo razvijalci in proizvajalci ves čas izmišljevati nove izdelke in jih ponuditi na zahtevnem trgu - po najboljšem razmerju med ceno in kakovostjo. Takšen model je zelo blizu idealom izdelovalništva, ki ga zagovarjajo pri Wiredu: svetu, v katerem bodo prevladale univerzalne tovarne, kjer bodo lahko z roboti in trirazsežnim tiskom izdelali vsak predmet, ki si ga je zamislil človeški ustvarjalec.

Šenzenski model se je začel hitro širiti po vsej Kitajski, zato se morajo izdelovalci iz Šenzena vse bolj prilagajati na hudo domačo konkurenco. Tekma za najnižjo ceno in največjo hitrost izdelave, ki je mestu prinesla največ milijonarjev na število prebivalcev in sloves gospodarskega čudeža, lahko že kmalu povzroči njegov postopni zaton. Proizvajalcem v Šenzenu ostaja še ena možnost, ugotavljajo avtorji filma. Tržni položaj lahko poskusijo zavarovati z enakimi pravnimi orodji kot zahodna podjetja - s patenti in avtorskim pravom. Vendar bi bila takšna strategija zelo tvegana, saj vsaka dodatna regulacija odganja vlagatelje, ki začnejo iskati novo silicijevo dolino. Tržno utopijo, kjer nobena zakonska ali ekonomska ovira ne ovira podjetniških inovacij.