Dokumentirano: Weird Kids' Videos and Gaming the Algorithm (2017)

Youtube ni igrača in mlajši otroci ne bi smeli imeti nenadzorovanega dostopa do aplikacije.

pet, 02.02.2018, 15:00

Priporočila za radovedne

Dokumentarni filmi so v zadnjih letih zaradi krize uveljavljenih medijev, ki si, podvrženi čedalje hujšim finančnim omejitvam, vse težje privoščijo poglobljeno spremljanje kompleksnih zgodb in njihovega zakulisja, v nekaterih prvinah prevzeli zastavo raziskovalnega novinarstva.

Skupina Delovih novinarjev, navdušenih ljubiteljev tovrstnega žanra, vam zato v naši tedenski rubriki Dokumentirano ob četrtkih ob 15.00 predstavlja in priporoča dokumentarne filme po lastnem izboru.

V vlogi avtorjev za pestrost vsebinske in slogovne ponudbe rubrike skrbijo Lenart J. Kučić, Tina Lešničar, Irena Štaudohar, Boris Čibej, Mojca Zabukovec in Igor Harb.

Ostala priporočila za radovedne si lahko ogledate tukaj.

To najverjetneje zveni tehnofobično in morda tudi je, ampak resnica je hujša, kot bi pričakovali. Težava namreč ni zgolj ta, da bi otroci pomotoma naleteli na neprimerne vsebine, namenjene odraslim, saj je povsem dovolj šokatnih vsebin ustvarjenih posebej zanje.

Ta tema zadnje mesece dobiva vse več pozornosti, a youtube oziroma njegov lastnik google še zmeraj ni ničesar ukrenil, saj je osrednja težava v zasnovi spletnega videoportala. Algoritmi za priporočila namreč priporočajo podobne videe, kot smo si jih ogledali, in na youtubu obstaja na tisoče obupno bizarnih animacij, ki so videti, kot da bi jih zmontirali in morda tudi animirali roboti. In ker so njihovi avtorji ugotovili, kako ti algoritmi delujejo, se te vsebine hitro začnejo pojavljati v priporočilih videov, ki jih gledajo otroci. In ker vsebujejo njihove priljubljene junake, jih bodo otroci tudi rade volje izbrali.

A tam jih seveda ne pričakajo pravi Spider-Man, Pujsa Pepa, Batman, Elza iz Ledenega kraljestva ali čarovnica iz Oza, temveč poceni animacije, v katerih se ti liki (obupno animirani) premikajo po generični sceni, se zabijajo drug v drugega, si izmenjajo glave in, mimogrede, Elza je pogosto noseča. In potem gre k zdravniku in ni več. No, to niti ni najbolj čudaško.

Temo je prvi izpostavil James Bridle v svojem prispevku na Mediumu (prispevek je v angleščini), pred kratkim pa je o tem pisal tudi Miha Mazzini, prispevek je prav tako v angleščini, do njega pa lahko dostopate na naslednji povezavi. Dan Olson, avtor youtubovega kanala Folding Ideas, je zgodbo raziskal in jo povzel v videoeseju, ki predstavi temo, prikaže primere teh problematičnih vsebin in poskusi ugotoviti, kako in zakaj nastajajo.


Čeprav nekatere vsebine na prvi pogled delujejo primerne za naše najmlajše, velja opozoriti, da youtube ni igrača. Foto: Wikipedia

Kratek odgovor je, ti videi nastajajo zato, ker lahko, njihov edini cilj je pridobiti čim več ogledov in s tem povezanih prikazov oglasov. Še bolj težavno je, da sploh ni jasno, koliko so pri nastanku še navzoči ljudje. Že iz neskončnih količin teh videov je očitno, da je veliko »ustvarjalnega procesa« avtomatiziranega, a v nesmiselnosti vsebine je pogosto težko ugotoviti, kje je človeška roka sploh posegla v delo. Kaj šele, zakaj.

Skratka, priporočam ogled tega 15-minutnega videoeseja, in če vas zanima, tudi filmi drugih videov s kanala Folding Ideas. Še bolj pa priporočam, da svojemu otroku pokažete samo tiste videe na youtubu, ki ste jih pripravljeni gledati zraven. Če jim želite predvajati risanke, pa obstajajo naročniške videoteke in spletne televizije operaterjev, ki ponujajo dostop do preverjenih in kakovostnih vsebin. Naj ponovim, youtube ni igrača.

Prijavi sovražni govor