Dosjeji X: Mulder in Scully srečata pošast

Morda najboljši del Dosjejev X podvomi o obstoju nerazložljivega in se prebije do najnevarnejše pošasti − človeka.

Objavljeno
02. februar 2016 15.13
Igor Harb
Igor Harb
Na Foxu se je pretekli teden začela nova sezona Dosjejev X, v kateri agenta Mulder in Scully ponovno razkrivata zarote ter preučeta paranormalne pojave.

Prvotna serija je bila na sporedu med leti 1993 in 2002, k nam pa jo je pripeljal Pop TV leta 1995 in kmalu je postala stalni spremljevalec petkovih večerov. Poleg serije sta bila posneta tudi dva filma, prvi iz leta 1998 je imel skoraj bondovske razsežnosti akcije, drugi iz leta 2008 pa je bil tako slab, da je takrat omenjano vrnitev serije prestavil skoraj za desetletje.

Nova sezona je pravzaprav miniserija, saj bo imela samo 6 delov, prva dva so predvajali pretekli teden, enega za drugim. Na Delo.si bomo sproti spremljali in komentirali vsak del, analize pa bomo objavljali takoj po zaključku predvajanja.

Opozorilo: Članek razkriva vsebino tretjega dela nove, 10. sezone Dosjejev X, ki je bil na sporedu na Fox v torek, 2. februarja ob 22.00.

Naslov v angleščini je variacija na naslove filmov klasikov komedije Williama Abbotta in Loua Costella, kar dobro nastavi tudi burleskni ton epizode. Čeprav sta Abbott in Costello pri nas morda manj znana kot njuna predhodnika Stan Laurel in Oliver Hardy (AKA Stan in Oli), je humor v teh Dosjejih X ravno tako značilno pristen, prisrčen in presenetljiv, da gledalec zlahka skupaj z glavnima junakoma ignorira zevajoče luknje v zgodbi in nepričakovano število trupel.

Pošast iz zelenega gozda

Epizoda se brez zadržkov začne s posnetkom dveh zadetkov, ki se med drogiranjem z bleščečim lepilom (morda poklon Pobesnelemu Maxu) pogovarjata o tem, kako kul bi bilo biti volkodlak (da bi se lahko ves čas drogiral?!), nakar naletita na spopad med človekom in hodečim plazilcem, ki je precej podoben pošasti iz Črne lagune iz istoimenskega filma iz leta 1954. Podobno kot vse naslednje priče, sta zadetka pod vplivom psihotropnih substanc, tako je dvoumnost in nezanesljivost zgodbe, ki jo spremljamo, še bolj poudarjena. Zgodbe o preobrazbi v najhujšo pošast.

Dvom in kriza srednjih let

Ko prvič srečamo Mulderja in Scullyjevo, nas scena vrne k prvi sezoni, a z obrnjenimi vlogami. Če je na začetku Mulder kazal Scullyjevi dosjeje sumljivih fotografij in posrednih dokazov neverjetnega, ji tokrat kaže serijo primerov, ki so jih razkrili za potegavščine, napake ali naravne pojave. Scullyjeva v tem ne najde zadoščenja, saj ne pride do besede, ko Mulder recitira obe strani dialoga, z zatiranjem lastnih argumentov ob izgubi prepričanj in upanja. Gre za eno njunih boljših komičnih predstav, a to je šele ogrevanje. Mulder prizna, da je v krizi srednjih let in ko ga Scullyjeva le prepriča, da se lotita novega primera, iskanja naslovne pošasti, pripelje s seboj krepko mero cinizma in negativizma. Citat odlomka: »Ko vidiš enega serijskega morilca, si videl vse.«

Največji oboževalec

Prva priča, ki jo zaslišita, je žrtev zadnjega napada, živalski oskrbnik Pasha, ki ga igra komik Kumal Nanjiani, najbolj znan po eni od glavnih vlog v seriji Silicijeva dolina. No, poleg svoje igralske kariere je Kumal tudi eden največjih oboževalcev Dosjejev X in avtor podcasta The X-Files Files, kjer z različnimi gosti, tudi avtorji serije, debatira o njihovih najljubših epizodah Dosjejev X. Nedavno je tako gostil tudi Davida Duchovnyja in Gillian Anderson. A vrnimo se k zgodbi. Pošast zvečer napade transvestitsko prostitutko na postajališču za tovornjakarje, med lovom nanjo pa se pojavi še eno truplo, pošast nokavtira Mulderja in živalskega oskrbnika in se preobrazi v človeka ter zbeži. A to je zgolj opis akcije začinjene z množico zabavnih dialogov, Mulderjevo nesposobnostjo uporabe fotoaparata na telefonu, tekanjem med tovornjaki, ki občasno dobi pridih Bennyja Hilla, medtem ko razkritje človeške podobe pošasti težko opišemo drugače kot straniščni humor. Citat odlomka: »To je to, dovolj imam, grem!«

Voajer in lisjak

Kmalu se primer izkaže za enega najlažje rešljivih v zgodovini Dosjejev X, pravi deus ex machina, saj Mulder najde pošast, ko ga prebudijo kriki lastnika motela o pošasti. Izkaže se namreč, da je človek, ki se spreminja v pošast, živel v sosednji sobi. Ime mu je Guy Man (prevod: Tip Človek). Mimogrede, skozi motel vodi skrivni hodnik, ki omogoča vpogled v vsako sobo skozi oči nagačene živali (še en poklon Abbottu in Costellu), nakar Mulder seveda pogleda spečo Scullyjevo skozi oči lisjaka (kar je njegovo ime, Fox). Sledi pripeljejo do psihiatra, ki je zdravil Guyja, in ki Mulderju z globokim slovanskim naglasom pove pravljico o ravno takšni pošasti, ki naj bi jo bilo mogoče ubiti tako, da se jo zabode v slepič z zelenim steklom. Citat odlomka: »Torej iščemo rogatega plazilca v velikosti človeka s človeškim zobovjem. To pa zveni nekoliko neumno, kajne?«

Mehka pornografija, pokopališče in preobrat

Scullyjeva medtem odkrije Guyja, ki dela v trgovini z mobilnimi telefoni, a ko Mulder prispe tja, je trgovina razsuta in Guy na begu. Mulder ga takoj odkrije na pokopališču, kraju za sprostitev, ki ga je priporočal psihiater. Tam nesrečni Guy Mulderju razloži svojo tragično zgodbo. Vse se je začelo, ko je mirno počival v gozdu in gledal luno, nakar sta nanj padla dva moška, ki sta se pretepala. Ko ju je skušal prestrašiti, ga je eden ugriznil v vrat in drugo jutro se je preobrazil v človeka. To pa še ni vse, kot človek je nemudoma, instinktivno začel prevzemati civilizacijske navade, tako se je oblekel in začutil potrebo po tem, da si najde službo, da bo lahko dobil kredit za hišo, pa čeprav ga je delo spravljalo ob živce in je našel edino uteho v gledanju pornografije, srečo pa v tem, da si je omislil kužka. Razkritje je postopno, na videz iskreno in povsem neverjetno, polno naključij in nemogočih preobratov, ki se zaključi, ko Mulder Guya dobi na laži, da je srečanje s Scullyjevo imelo biblične značilnosti, a Guy svojo laž na videz upraviči, medtem ko moža počasi srkata viski. Citat: »Mislim, da moj telefon ne deluje v redu, ker mi tipi ne pošiljajo slik svojega premoženja. Mislim, da bi rada slikala vaše.« (sleče suknjič).

Najhujša zver

Mulder zaspi na pokopališču, ko ga prebudi Scullyjin klic (melodija zvonjenja je glasba iz špice, heh). Nahaja se v zavetišču za živali, ker je odkrila pomembne sledi in ... že jo napade Pasha, živalski oskrbnik, ki je bil dejanski serijski morilec, saj je, kot je večkrat poudarjeno v tem delu, človek najhujša zver. Mulder pokliče policijo in pridrvi do nje, a Scullyjeva je že ujela morilca, ga vklenila in čaka, da ga preda policiji. Mulder odhiti v gozd, kjer se uspe posloviti od Guyja, medtem ko si Scullyjeva prisvoji (Guyevega izgubljenega) kužka. Ker nekoga moraš imeti rad. Citat: »Pozabljaš, da sem nesmrtna.«

Satira je nalezljiva bolezen

Dosjeji X so tako dokazali, da so še zmeraj v odlični formi: dobili smo novo in zanimivo pošast, agenta sta raziskovala na terenu in spoznala kopico bizarnih čudakov, teorija o pošasti je sveža in predvsem zabavna, potrebe po realističnem dokazovanju pa pometene pod preprogo zaradi alkohola. Mulder ima čudovit dramatičen lok preobrazbe, Scullyjeva pa je sicer v ozadju, a neustavljiva. Seveda nima smisla, da Dosjeji X postanejo komedija, a ni ga čez dobro dozo humorja za popestritev epizod, ki vzbujajo grozo, strah in napetost. Upajmo, da bodo v prihodnjih tednih uspeli prikazati tudi te.