Duh v školjki iz mange v anime in na film

V naše kinematografe je prišel film, ki so ga ljubitelji mange, japonskih stripov, in animejev, japonskih risank, dolgo čakali. Kultno kiborgovsko policistko, majorko Miro Killian, igra Scarlett Johansson, ameriška igralka, ki se zelo dobro zliva s ­svojimi vlogami.

Kaže, da hollywoodskim velikim studiem že dolgo primanjkuje izvirnih zgodb, napisanih za filme. Tako jih vse pogosteje iščejo v stripih in stripovskih junakih. Po filmskih platnih se vse pogosteje preganjajo superjunaki, od Supermana do Batmana in tako naprej. Tega je že toliko, da je nepozoren ljubitelj filmov hitro zmeden v poplavi skorajda identičnih zgodb.

V teh razmerah si je izborila posebno mesto ameriška in vse bolj globalna stripovska korporacija Marvel Comics, ki je od leta 2009 prek materinskega podjetja Marvel Entertainment v lasti The Walt Disney Company. Disney, ki je začel s stripom in je z risankami in kasneje filmi postavljal vse višje kriterije, je tako s priključitvijo bolj krvavih, nasilnih in seksi likov vzel pod svoje okrilje še občinstvo, ki hoče več kot tradicionalno družinsko ­zabavo.

Scarlett Johansson oživlja lik Black Widow (Črna vdova) v Marvelovem filmskem vesolju, iz katerega prihaja vse več filmov o superherojih. Morda je bila tudi zato izbrana za glavno vlogo v filmu Duh v školjki.

Ker so bili tudi ameriški stripi vse bolj anemični, s šibkimi zgodbami, je že kakšni dve desetletji čutiti vse večjo popularnost japonskih stripov, imenovanih manga, ter njihovih animiranih različic, imenovanih anime, med zahodnjaškim občinstvom. Tudi japonski avtorji so se temu prilagodili in naredili nosilne like vizualno manj japonske in bolj globalne.

Človeški možgani v tehnološkem telesu

Ideja za lik policistke, ki dela v posebni enoti, specializirani za kibernetski kriminal, in je spoj človeka in kibernetskega organizma, torej kiborg, je zrasla v glavi japonskega mojstra mange za odrasle moške Masamuneja Shirowa, kar je umetniško ime Masanorija Ota. Sprva je v stripih nizal zgodbe o tej posebni policistki s človeškimi možgani v sofisticiranem visokotehnološkem telesu. Od tu izvira naziv ene najbolj znanih japonskih znanstvenofantastičnih franšiz Ghost in the Shell, ki v poslovenjenem prevodu Duh v školjki ne zajame celotnega pomena. Doslej so njegov Duh v školjki poleg stripovske serije prelili še v dva celovečerna anime filma, dve anime televizijski seriji, anime televizijski film, eno neodvisno izvorno anime serijo, nekaj videoiger in nedavno še v omenjeni celovečerni film v hollywoodsko-japonski koprodukciji.

V film Duh v školjki s Scarlett Johansson je v bistvu skorajda po kadrih prenesena prva zgodba celovečernega animeja z istim naslovom. To lahko obeta še eno serijo celovečernih filmov, če se bo seveda ta film dobro obnesel pri občinstvu.

Majorka je popolna borka, unikaten kiborg, ki deluje v policijski enoti Oddelek 9 in preganja kibernetski terorizem in kriminal. Tokrat preganja skrajneža, ki si prizadeva uničiti podjetje Hanka Robotic, ki je v bistvu naredilo majorko Miro Killian. Ta ob hkratnem preganjanju odkriva lastne korenine in preteklost, ki so ji jo sicer skušali v celoti izbrisati. V sebi odkritje Motoko Kusanagi, uporniško dekle, kar je bila, preden so jo »operirali in ji rešili življenje«.

Vizualni spektakel z računalniško tehnologijo

Ker je v stripu pa tudi v risanki vse mogoče, je to lahko težava pri prelivanju takih zgodb na filmsko platno. Rezultat je tudi tokrat vizualni spektakel, ki ga je omogočila predvsem računalniška tehnologija. Zato se lahko vprašamo, koliko je sploh še človeškega v takih filmih in koliko nadomestnih mehanskih ali elektronskih delov imamo lahko v sebi, da smo še vedno ljudje.

Zgodba Duha v školjki odpira ravno ta vprašanja bližnje prihodnosti, ko je postalo posodabljanje samega sebe mogoče in splošno dosegljivo. Če so današnja velemesta videti kot Los Angeles iz distopičnega filma Iztrebljevalec, bodo gotovo kmalu videti tudi kot japonsko mesto ­Niihama iz Duha v školjki.