FilmFlow predstavlja: 120 udarcev na minuto

Film francoskega režiserja Robina Campilla je vibrantno queerovska eksplozija političnega aktivizma.

Objavljeno
03. november 2017 15.46
Ana Šturm
Ana Šturm

Letošnji 33. Festival LGBT filma, ki bo v Ljubljani potekal konec novembra in v začetku decembra, bo v znamenju udarnih in politično angažiranih filmov, med katerimi je osrednje mesto našel tudi tretji celovečerec Robina Campilla z naslovom 120 udarcev na minuto.

Film, ki je letos najbolj navdušil žirijo na filmskem festivalu v Cannesu, Francozi pa ga pošiljajo tudi v boj za tujejezičnega oskarja, nas popelje na živahne ulice Pariza, kjer si skupina mladih aktivistov, članov organizacije ACT UP, v začetku 90. let prizadeva spremeniti prevladujoče mišljenje in odnos do epidemije aidsa, ki je v tistem času zahtevala visok davek, še posebej med gejevsko populacijo.

Podcastu prisluhnite v spodnjem predvajalniku:


Ali s klikom na spodnjo ilustracijo:



120 udarcev na minuto je, tako kot njegov naslov, energičen, poln (politične) akcije, adrenalina, razgretih debat, divjega plesa in strastnega seksa. Dobesedno bije bitko s časom, farmacevtskimi podjetji in državo, ki ljudi, okužene z virusom HIV, brezbrižno pušča umirati.

Kljub urgentnosti dogajanja film teče s prefinjeno lahkotnostjo, odlikujejo ga dinamični in iskrivi dialogi ter pristna skupinska dinamika, ki mu podeljujejo že skoraj dokumentaristično kvaliteto. Jasno je, da gre za pogled od znotraj, kar ni presenetljivo, saj sta bila tako Cempillo kot njegov soscenarist Phillippe Mangeot tudi sama člana pariške izpostave ACT UPa.

Uradni ACT UP plakat.

Cempillo in Mangeot tako na eni strani črpata iz svojih osebnih spominov, po drugi strani pa se, tako tematsko kot tudi na vizualni ravni, poklonita delovanju ene od najpomembnejših aktivističnih skupin. ACT UP oziroma AIDS Coalition to Unleash Power je bila ustanovljena leta 1987 v New Yorku, z namenom opozarjati na ključne probleme epidemije aidsa. Kljub temu da je dogajanje postavljeno v zgodovinski okvir, se 120 udarcev na minuto s svojo tematiko in političnim nabojem akutno vključuje v tukaj in zdaj, v vsesplošni porast konservativizma, v povezane debate okrog prepovedi splava in preprečevanja dostopa do kontracepcije, ki nas opominjajo na to, da nobena pravica ni pridobljena za vedno.

Campillo zavestno izpostavlja kolektivno akcijo, in ne zgolj boja osamljenega in izoliranega posameznika proti sistemu, kar je značilno predvsem za ameriške filme, če se spomnimo le na Filadelfijo, Gio in Klub zdravja Dallas. 120 udarcev na minuto je poln jeze in mesenih užitkov ter neverjetnega čustvenega naboja ljudi, ki se poleg lastne bolezni vsak dan soočajo tudi z družbenimi predsodki. Jasno pokaže, kakšen pomen ima dobro organizirana in tesno povezana skupnost, ki si izbori in vzame moč, da obstoječe stanje spremeni na bolje.

Film nas poveže z dogajanjem, ki je potekalo v zgodnjih 90. letih, in z emocijami, ki so takrat prevzemale skupnost obolelih z aidsom. Režiser, ki ga boste lahko osebno spoznali, saj bo Ljubljano obiskal v sklopu že omenjenega 33. Festivala LGBT filma, svoje spomine postavi v širši kontekst boja in prizadevanj za družbene spremembe, ki tudi danes lahko ponudijo dobro podlago za politični angažma.

***

Podkast FilmFlow

Dvakrat na mesec se Bojana Bregar, Maja Peharc, Ana Šturm in Maja Zupanc zberemo ob mikrofonu, srebamo kavo in debatiramo o svojih filmskih obsesijah. Tako že nekaj let nastaja FilmFlow, podkast o filmu in popularni kulturi, v katerem se posvečamo filmski produkciji, ki pri nas običajno ni deležna večje medijske pozornosti, prostor pa namenimo tudi slovenski filmski sceni. Družita nas gostobesednost in cinefilija, zabava pa nas dejstvo, da so naši okusi povsem različni. Ne bojimo se ničesar, razen strahu samega
- in potencialno tega, da bi na svetu zmanjkalo kave. Ter filmov.

Foto: Žiga Stanovnik

Prisluhnite nam lahko v itunesih, na spletni strani FilmFlow, na mreži Apparatus ali pa se nam pridružite na facebooku, twitterju  ali instagramu.