Tiskane izdaje
Zgoraj zapisano zgodbo bi si lahko izmislil kdorkoli, ampak trik filma Ljubezen na prvo bolezen je v tem, da sta jo - sedaj že 10 let srečno poročen par - Kumail Nanjiani (pakistanski stend-up komik) in Emily V. Gordon (dekle v komi) tudi v resnici (do)živela. Svojo nenavadno ljubezensko prigodo sta s pomočjo producenta Judda Apatowa zapakirala v všečno in vsaj 15 minut predolgo romantično komedijo, ki je osvojila srca (ameriških) gledalcev, napolnila kino blagajne in pristala na marsikateri lestvici najboljših filmov leta.
Ton filma je tako, ne glede na situacijo, konstantno prijeten, humor pa neoster in na trenutke dolgočasno uvideven, kar se nekako ne sklada s samim potekom dogajanja. Foto: promocijsko gradivo
Film izhaja iz zelo osebne in precej travmatične izkušnje. Osebni moment je v ospredju tudi zato, ker sta scenarij napisala Kumail in Emily sama, Kumail pa v filmu nastopi tudi v glavni vlogi - igra namreč samega sebe. Ampak Ljubezen na prvo bolezen te osebne note nekako ne uspe prenesti v dejansko akcijo; deluje dokaj neosebno, preveč izčiščeno in mlačno. Zgodba obeta veliko zanimivih, neprijetno zabavnih trenutkov, na drugi strani pa tudi kompleksne in težke čustvene bitke - ampak film tako komedijo, kot tragedijo vzame za kanček preveč lahkotno.
Podkast lahko poslušate tudi s klikom na to ilustracijo:
Ton filma je tako, ne glede na situacijo, konstantno prijeten, humor pa neoster in na trenutke dolgočasno uvideven, kar se nekako ne sklada s samim potekom dogajanja. Nekonflikten in všečen izdelek bo v blagajne zagotovo prinesel več zaslužka, kljub temu pa po ogledu ostane neprijeten občutek, da je film zaradi želje ugajati o(b)stal zgolj na površini in izgubil vitalen del svoje iskrenosti in drznosti. Kumail in Emily sta scenarij s pomočjo Apatowa pisala in pilila več kot tri leta in zdi se, da so se najbolj intimne in s tem tudi zanimive stvari v tem procesu izgubile. Po drugi strani pa je jasno, da je izkušnjo, ki je (pred nedavnim!) tako korenito zaznamovala tvoje življenje, izjemno težko v celoti in podrobnostih deliti s svetom.
Film deloma trpi tudi za tipično začetniško napako, - vseeno gre za njun prvi filmski scenarij - v eno zgodbo poskuša stlačiti preveč stvari: spregovoriti želi o tem, kako je biti musliman in Pakistanec v Ameriki 21. stoletja, o kulturni identiteti in sobivanju različnih kultur, o modernem razmerju in prijateljstvu, o stand-up komediji, pa o zakompliciranih odnosih s starši in odnosih znotraj ljubezenskega razmerja, o prevari in odpuščanju, povrh vsega pa še o soočanju z neznano boleznijo in ameriškim zdravstvenim sistemom. Ljubezen na prvo bolezen s tem izgubi širšo sliko in univerzalni moment - na koncu film ni ne oseben, ne univerzalen, ne družbeno kritičen, ne zares smešen, ne mrzel ne vroč, pač pa mlačen, ujet nekje vmes, v umetno povzročeni komi, ki ga ohranja v statusu quo.
***
Podkast FilmFlow
Dvakrat na mesec se Bojana Bregar, Maja Peharc, Ana Šturm in Maja Zupanc zberemo ob mikrofonu, srebamo kavo in debatiramo o svojih filmskih obsesijah. Tako že nekaj let nastaja FilmFlow, podkast o filmu in popularni kulturi, v katerem se posvečamo filmski produkciji, ki pri nas običajno ni deležna večje medijske pozornosti, prostor pa namenimo tudi slovenski filmski sceni. Družita nas gostobesednost in cinefilija, zabava pa nas dejstvo, da so naši okusi povsem različni. Ne bojimo se ničesar, razen strahu samega - in potencialno tega, da bi na svetu zmanjkalo kave. Ter filmov.
Foto: Žiga Stanovnik
Prisluhnite nam lahko v itunesih, na spletni strani FilmFlow, na mreži Apparatus ali pa se nam pridružite na facebooku, twitterju ali instagramu.
