Tiskane izdaje
»Če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori,« bi lahko rekli za različne programe filmske vzgoje, ki se v zadnjem desetletju trudijo sedmo umetnost približati otrokom in mladostnikom, jih izobraziti in iz mladih narediti kritične gledalce. Filmska vzgoja, za katero je pri nas med prvimi že v petdesetih letih orala ledino Badjurova nagrajenka Mirjana Borčić, namreč še vedno ni sestavni oziroma obvezni del šolskih kurikulumov, pa naj gre za osnovno ali sekundarno izobraževanje. V izobraževalnem sistemu je tako še vedno in še kar naprej prepuščena izbirnim vsebinam in samoiniciativi posameznih učiteljev in profesorjev, ti pa so pri svojem delu seveda odvisni tudi od ponudbe vzgojnih programov za mlada občinstva.
Ko je leta 2008 Mestna občina Ljubljana ustanovila javni zavod Kinodvor, je med njegove naloge uvrstila tudi dejavnosti filmske in kulturne vzgoje, izvajanje pedagoških programov, programov promocije in izobraževalne programe, ki se nanašajo na področje avdiovizualne kulture. Nastal je program Kinobalon, ki sedaj že vrsto let kontinuirano razvija projekte, s katerimi skuša vzgajati mlado publiko in poudarjati kulturni in estetski pomen kinematografskega predvajanja filma v času, ko je filme mogoče spremljati na najrazličnejših napravah. Kinobalon, katerega snovalka in gonilna sila je Petra Slatinšek, tako vsebuje vse od abonmajev za otroke in mladostnike, fokusirane programe na drugih festivalih, najrazličnejše diskusijske in praktične delavnice, posebne izobraževalne dogodke, pedagoška in strokovna gradiva, izobraževanje za učitelje ipd. Letos so zasnovali še Kinotrip, filmski festival, v organiziranje katerega so vključili tiste, ki so kot otroci zadnjih osem let rasli s Kinobalonom, danes pa so sredi najstniških let - program Kinotripa namreč oblikujejo sami, ga promovirajo in skrbijo za predstavitev goste festivala.
Programi Kinobalona danes predstavljajo že približno tretjino vsega Kinodvorovega programa, pa tudi približno tretjino obiskovalcev. Po Kinodvorovi statistiki je bilo v osmih letih filmskega odraščanja pred Kinodvorovim platnom vključenih kar 210 tisoč otrok in mladostnikov. Nič čudnega, da je komaj dve leti po zagonu Kinodvor na konferenci Europa Cinemas v Parizu že prejel nagrado Europa Cinemas za najboljši program za otroke in mlade v letu 2010, danes pa prav izkušnje Kinodvora na področju filmske vzgoje v evropskem merilu veljajo za visoko referenčne. Europa Cinemas združuje več kot 120 kinematografov v več kot 70 državah in skoraj 700 mestih, ki sledijo smernicam te mednarodne mreže.
V programe filmske vzgoje je vključena tudi celotna Art kino mreža Slovenije, ki združuje 27 mestnih kinematografov, predstavniki mreže pa so nedavno sodelovali pri oblikovanju Strategije razvoja nacionalnega programa filmske vzgoje, ki sedaj čaka na medresorsko usklajevanje. Vanjo je vključen tudi predlog učnih načrtov za izbirna predmeta Filmska vzgoja v osnovni šoli in za gimnazije. Pomena kulturne vzgoje se vse bolj zaveda tudi ministrstvo za kulturo, ki je v Resoluciji nacionalnega programa za kulturo 2014-2017 kulturno-umetniški vzgoji, kot tisti, ki preči vsa področja, namenila poseben razdelek, programe kulturno-umetniške vzgoje pa podpira z različnnimi razpisi. Pravkar je tako objavilo Javni razpis za izbor operacij »Razvoj inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc na področju kulture«. Predmet razpisa, za katerega bo poleg ministrstva sredstva delno prispeval tudi Evropski socialni sklad, je polge področja gledališča še film in sicer projekti kulturno-umetniške vzgoje, »ki na inovativen način vključujejo vzgojo in izobraževanje o filmu, spoznavanje filma, kritično razumevanje filma, aktivno spoznavanje filmskih in avdiovizualnih del in ustvarjanje s področja filma ter ki pri tem vključujejo strokovne delavce in ustvarjalce s področja filma«.
Festival s poudarkom na 15 let plus
Med najmlajše filmske vzgojne programe pri nas pa se uvršča Mednarodni filmski festival za otroke in mlade - Film na oko. Kot glavni producent ga organizira ljubljanski Zavod za uveljavljanje vizualne kulture Vizo. Letos bo potekal drugič in sicer med tednom otroka, od 30. septembra do 4. oktobra, v desetih slovenskih krajih oziroma kinematografih: Kinu Bežigrad (Ljubljana), Kosovelovem domu Sežana, Kulturnem domu Nova Gorica, Filmskem gledališču Idrija, Kinu Sora (Škofja Loka), Kinu Slovenska Bistrica, Kulturnem domu Krško, Mestnem kinu Ptuj, Kinu Velenje in Vetrinjskem dvoru (Maribor). Namenjen je otrokom in mladostnikom med osmim in osemnajstim letom starosti, ponudil pa bo izbor sodobne evropske in svetovne filmske produkcije, razvrščene v posamezne starostne sklope. Poleg festivalskih projekcij bodo v vseh krajih, kjer se festival odvija, organizirali tudi posebne projekcije za šolske skupine ter jih pospremili s filmsko-vzgojnimi programi.
Po besedah snovalcev festivala, ki ga vodi Rok Govednik, posebno pozornost namenjajo starostni skupini mladostnikov nad petnajst let, saj gre za skupino, ki je po njihovem mnenju za kakovostne filmske vsebine najbolj prikrajšana.
Letošnji program bo obsegal 16 celovečernih, 4 srednjemetražne in 24 kratkih filmov, njihova tematika pa sega od odraščanja, ljubezni, družine in šole do vrstniških odnosov in aktualnih družbeno-političnih problemov, s katerimi se soočajo otroci po vsem svetu. Festival bo odprl nominiranec z letošnjega Berlinala Moja revolucija, prvenec Ramzija Bena Slimana o najstniku tunizijskih korenin, ki se znajde v primežu revolucionarnega zanosa arabske pomladi in sanjavostjo najstniške ljubezni. Organizatorji napovedujejo prihod glavnega igralca filma Samuela Vincenta in igralca Nassima Haddouchea. Še pred njim bodo zavrteli kratek film slovenske režiserke Sare Kern Srečno, Orlo (2016), zgodbo o sedemletnem dečku, ki spremlja, kako se starša zaradi izgube dojenčka izgubljata v žalosti, da bi ju razveselil in družino spet povezal, pa naredi nekaj povsem nepričakovanega. Film bo svojo mednarodno premiero doživel na prihajajočem beneškem filmskem festivalu, uvrščen pa je tudi v tekmovalni spored letošnjega Festivala slovenskega filma.
Za nagrado mlade žirije, ki jo bo sestavljajo pet filmskih navdušencev, starih od 15 do 18 let, se bo v tekmovalnem programu potegovalo pet filmov: poleg Moje revolucije še Mina Yosefa Barakija (Afganistan, Kanada, 2015), zgodba o deklici, ki mora preživljati svojo družino, a se želi ob tem tudi izobraževati 14+ Andreja Zajceva (Rusija, 2015), o prvi ljubezni in vrstniški izključenosti, Nad oblaki Pepa Diokna, (Filipini, Francija, 2015), ki se loti prebolevanja smrti staršev in iskanja smisla življenja in Baletniki Kennetha Elvebakka (Norveška, 2014), dokumentarec, ki spremlja tri mlade baletnike na njihovi poti do poklicne in osebne zrelosti.
