Filmske raziskave o svetu, ki je iz tira

Nocoj začetek ljubljanskega Festivala dokumentarnega filma, ki je letos dopolnil polnoletnost, predstavil pa bo trideset filmov in retrospektivo Sergeja Loznice

sre, 09.03.2016, 17:15

Za Fabulo v Ljubljani že nekaj časa pride Festival dokumentarnega filma, te vse bolj priljubljene zvrsti filmske pripovedi. No, ne pride le za Fabulo, ampak tudi za mednarodnim festivalom dokumentarnega filma ZagrebDox, na katerem je nedavno eno od nagrad prejel tudi slovenski dokumentarec Dom režiserja Metoda Pevca­ in producenta Vertigo.

ZagrebDox je po obsežnosti (v sedemnajstih programih je pokazal kar sto šestdeset filmov) seveda neprimerljiv z ljubljansko različico.­ Ta je z letošnjimi osemnajstimi celovečerci v štirih tradicionalnih­ sklopih (Tekmovalni program, Aktualni in družbenokritični filmi, Intimni in globalni portreti ter Miti, ikone in mediji) in dvanajstimi filmi­ v retrospektivi prej butik kot supermarket. Ne glede na zvesto občinstvo pač ne more konkurirati zagrebškemu festivalu, ki je letos s 27.000 gledalci dosegel rekord. Že samo pogled na številno ekipo, ki vse leto pripravlja ZagrebDox, pove, da je to eden največjih filmskih festivalov v regiji. Ljubljanski nastaja v okviru dejavnosti Cankarjevega doma, snuje pa ga njegov vodja filmskega programa Simon Popek. Skupaj s poletnim mariborskim mednarodnim festivalom dokumentarnega filma Dokudoc sestavlja pomemben pregled presežkov na tem področju, za njegovo kvantitativno »skromnostjo« pa se skrivajo vrhunske dokumentarne raziskave o temah, ki se še kako dotikajo anomalij sodobnega sveta.

Letošnji festival, ki bo v Cankarjevem domu, Kinodvoru in Slovenski kinoteki potekal do 17. marca, nocoj odpira lanski prejemnik velike nagrade žirije festivala Sundance, intriganten film Ruski detel ameriškega režiserja Chada Gracie. To je film o ukrajinskem umetniku, ki je nekega dne dobil fiksno idejo, da černobilska jedrska katastrofa ni bila naključje, ampak zarota moskovskega uradniškega partijskega vrha. O druge vrste zaroti govori film Friedricha Moserja Dobri državljan, ki postavi v ospredje nekdanjega sodelavca in kriptologa ameriške varnostne agencije Billa Binneyja, ki trdi, da bi NSA lahko preprečila 11. september, pa tega zaradi nesposobnosti in korumpiranosti ni storila. Režiser in Binney bosta tudi gosta festivala.

Preizkušnje in skrajnosti

Ameriška demokracija je na preizkušnji tudi v filmu Dobrodošli v Leithu Michaela Beacha Nicholsa, ki pripoveduje zgodbo o majhnem ameriškem kraju s komaj 24 prebivalci, v katerega se naseli Craig Cobb, ekscentrik in neonacist, ki pokupi poceni zemljišča, da bi zavladal skupnosti. Še ena oblika skrajnosti je v osrčju filma Med radikalnimi verniki Mohameda­ ­Nakvija in Hemal Trivedi, ki ponuja vpogled v šolo radikalnega islamizma, ki z obljubo brezplačne izobrazbe novači v svoje vrste ­revne otroke.

V Rekviemu za ameriške sanje Noam Chomsky spregovori o kolapsu ameriškega sna in izginulem upanju, medtem ko romunski film Chuck Norris proti komunizmu pokaže, kako so ameriški filmi, ki so jih ljudje množično kupovali na piratskem trgu, saj so bili prepovedani, spodkopali romunski komunizem. O tem, kakšno moč je imela konec šestdesetih let ameriška televizija za nadaljnjo podobo kričavih in populističnih političnih spopadov, govori film Najboljša sovražnika­ Roberta Gordona in Morgana Nevilla. Film To vse spremeni Avija Lewisa je navdihnila istoimenska knjiga njegove slavne žene Naomi Klein, ki ponuja alternativne predloge za reševanje prihajajoče ekološke katastrofe. Med poslastice letošnjega festivala sodi vsaj še film Helmut Berger, igralec Andreasa Horvatha, ki je priča popolnemu razsulu nekoč oboževanega igralca in Viscontijeve muze.

Retrospektiva je tokrat posvečena v sovjetski Belorusiji rojenem Sergeju Loznici, avtorju obsežnega dokumentarnega opusa in enem najodmevnejših in družbenokritičnih režiserjev posovjetskega obdobja. Živel je tako v Ukrajini kot Rusiji, po dogodkih na Krimu in vzhodu Ukrajine – s kamero jih je posnel v filmu Majdan (2014), pa se je začel deklarirati za Ukrajinca. Njegov opus je večplasten, sega od zgodnejših, bolj lirično-melanholičnih filmov, do današnje hladne in objektivne obdelave materiala.

Srce festivala je seveda tekmovalni program, namenjen filmom, ki tematizirajo vprašanja človekovih pravic. Teh je letos pet, nagrado podeljuje Amnesty International Slovenije, člani žirije pa so sarajevska pisateljica in dokumentaristka Zlata Filipović, predsednica Amnesty International Slovenija Dragana T. Trivundža in filmska režiserka Urša Menart.

Prijavi sovražni govor