Tiskane izdaje
Za festivalsko nagrado propeler Motovuna bodo tekmovale zgodbe z gruzinskih čeri, iz argentinske province, francoske visoke družbe in bolgarskih gozdov, da bi pokazali, kako pester je svet filma, je povedal direktor festivala Igor Mirković. Znova bodo povezovali zemljepisne, estetske in avtorske skrajnosti, so zapisali na spletni strani festivala.
Nagrada maverick Agnieszki Holland
»Motovun v svojemu programu lovi ravnotežje med največjimi atrakcijami velikih svetovnih festivalov, kot je film Trg režiserja Rubena Ostlunda, ovenčan zlato palmo iz Cannesa, ter majhnimi, skorajda neznanimi, a izvrstnimi filmi, kot sta Pravi fant za Mary režiserja Darrena Thorntona in Amok režiserke Kasie Adamik,« je povedala ena od selektoric glavnega programa Milena Zajović.
Kot je dodala, bo poljska režiserka Kasie Adamik tudi gostja festivala, prav tako njena mati Agnieszka Holland, ki bo prejela letošnjo festivalsko nagrado maverick. Nagrada je namenjena avtorjem, ki s svojo osebnostjo, duhom in inovativnostjo razširjajo meje filma. Posebej so ponosni, ker so skorajda polovico celovečercev iz tekmovalnega programa podpisale režiserke, je še povedala selektorica. Omenila je tudi epski vestern Brimstone režiserja Martina Koolhovena, v katerem igrajo Dakota Fanning, Kit Harington in Guy Peaerce, ter bizarni triler Bar režiserja Alexa de la Iglesija.
Država partnerka Islandija
Na spletni strani festivala je navedenih 17 filmov iz tekmovalnega programa, medtem ko bodo preostalo mesto dopolnili s svetovno filmsko premiero, ki jo bodo napovedali prihodnji teden. Država partnerka letošnjega Motovuna je Islandija, njeni kinematografiji pa bo posvečen eden od spremljevalnih programov, naslovljen Istrand. Gostili bodo tudi več islandskih filmskih ustvarjalcev.
Organizatorji so posebej izpostavili tudi spremljevalni program Perverzna umetnost 2.0., v katerem bodo obravnavali nove težnje pri omejevanju svobode umetniškega izražanja, s katerimi avtoritarni režimi in skrajni konservativci postavljajo merila o sprejemljivosti oziroma nesprejemljivosti umetnosti. Poleg približno desetih filmov, ki bodo spregovorili o zaprtih in prepovedanih umetnikih, bodo organizirali omizje z udeleženci iz 12 držav, od Turčije in Albanije do Madžarske in Poljske.
»V dialogu bomo poiskali odgovor na vprašanje, ali v današnjem svetu še obstaja nedvomna svoboda umetniškega izražanja in kako ta temelj demokratične družbe zaščititi pred navali ideologije,« je napovedal Mirković. V petih festivalskih dneh bodo predvajali približno sto filmov. Projekcije bodo potekale od 10. ure dopoldne do poznih nočnih ur.
