Hollywood ne pozna več formule za uspeh

Za ameriško filmsko industrijo­ je najpomembnejša stvar na svetu prodaja vstopnic. Letošnje­ poletje se bo zapisalo­ v zgodovino Hollywooda kot eno najmanj dobičkonosnih. V tem obdobju naj bi namreč ­veliki in dragi spektakli dodobra napolnili studijske blagajne. Toda vse več kritikov opozarja, da se programska usmeritev velikih producentskih hiš ne obrestuje več.

Letošnji poletni izkupiček je precej daleč od pričakovanj velikih studiev,­ saj je med gledalci pogorela oziroma prinesla preskromen zaslužek večina predvidenih uspešnic. Lani so filmi, kot so Jurski svet, Minioni in Vrvež v moji glavi, podirali rekorde in najvplivnejši industriji na svetu pomagali pridelati 11 milijard dolarjev letnega zaslužka.

Letos na vrhovih lestvic zaslužkarjev ponovno kraljuje risani film: Iskanje pozabljive Dory, morda edini hit poletja, ki je po svetu od konca junija do zdaj prinesel skoraj 900 milijonov dolarjev zaslužka. Med letošnje uspešnice sodi tudi Stotnik Amerika: Državljanska vojna, ki je od aprila do danes pridelal milijardo dolarjev.

Razočaranje zadnjega vikenda

Zapletlo se je pri skoraj vseh poletnih filmih, v katere so studii veliko investirali. Razočaranje zadnjega vikenda je na primer remake skoraj šestdeset let stare uspešnice Ben Hur, ki je po premieri kritike pustil hladne in podrl rekorde slabega obiska z 11,4 milijona dolarjev na domačem trgu. Največji poraženec poletja je verjetno film Warcraft, narejen po priljubljeni videoigri, ki pa so ga rešili pred popolnim porazom kitajski privrženci te igre. Odred odpisanih, na katerega je stavil studio Warner Bros., je po prvem uspešnem koncu tedna doživel velik upad obiska. Podatek, da ta film že tretji vikend zapored v ZDA kraljuje na lestvici najbolj gledanih filmov, priča zgolj o tem, kako slab je obisk ameriških kinematografov.

Za velika filmska razočaranja tega poletja bodo obveljali še Legenda o Tarzanu, Dan neodvisnosti: Nova grožnja, Jason Bourne in Izganjalci duhov. Vsi omenjeni filmi naj bi zagotavljali zaslužek. To poletje je pogorel celo Steven Spielberg z Disneyjevim filmom Veliki dobrodušni velikan in do zdaj ni povrnil niti ­vloženih stroškov.

Kaj je narobe?

Obstaja več razlogov za upad obiska najbolj pričakovanih in oglaševanih filmov, so prepričani filmski analitiki. Eden od razlogov je prav gotovo v tem, da so vsi omenjeni filmi naleteli na zadržan odziv kritikov. Res pa je, da pozitivne kritike filmu še ne zagotavljajo uspeha – takšen primer je letošnja spomladanska komedija Prava fanta z Russllom Crowom in Ryanom Goslingom v glavnih vlogah, ki sodi med redka studijska tveganja letošnjega leta. Drug razlog je v spremenjenih navadah filmskih gledalcev, ki si raje ogledujejo priljubljene vsebine po internetu. Prav tako ne pripomore k obisku naraščajoča cena vstopnic.

Nekateri filmski analitiki opozarjajo, da se veliki studii prepočasi odzivajo na spremembe v svetu, predvsem na spremenjeno kulturo konzumiranja vsebin, pa tudi na vse, kar se dogaja na digitalnih platformah. Tako sta, denimo, filma Dan neodvisnosti in Warcraft prišla na platna z desetletno zamudo.

Mnogi so prepričani, da letošnja dokaj medla poletna bera dokazuje, da se je sistem filmskih franšiz, superjunakov in filmskih nadaljevanj izpel. O tem, da priljubljene in uspešne znamke, kot je Ledena doba, ne moreš ponavljati v nedogled, priča letošnji peti del, ki je prav tako med velikimi poletnimi spodleti. Sorodna usoda je doletela tudi izpete mutantske nindža želve.

Vprašanje je, ali bodo takšne analize dejansko pripeljale do resnih premikov v Hollywoodu. Mnogi poznavalci zabavne industrije so prepričani, da se v bližnji prihodnosti ne bo spremenilo nič. Filmska podoba za prihodnja tri poletja je že izoblikovana in se ne bo preveč razlikovala od letošnje, opozarjajo. To pomeni, da bomo tudi prihodnja poletja gledali filme o superjunakih ali nešteta nadaljevanja nekdaj dobičkonosnih filmskih franšiz. Lahko pa se zgodi, da bodo poskušali manjši studii z manjšimi filmi izkoristiti neuspehe velikih spektaklov in se ponuditi gledalcem kot boljša alternativa.

Še vedno risanke

Medtem ko nizanje filmskih nadaljevanj, filmov o superjunakih očitno več ne zagotavlja dobička, risani filmi ohranjajo zvesto občinstvo. Ta trend je očiten že nekaj let. Poleg pozabljive Dory je namreč med najbolj gledanimi filmi letošnjega leta tudi Zootropolis, ki je od marca dosegel več kot milijardni zaslužek (pri nas je film še vedno na ogled v kinematografih, na razpolago je tudi na nekaterih programih na zahtevo). Ta Disneyjev film bi lahko opredelili kot učno uro politične korektnosti.

Zootropolis je nekakšna alegorija ameriškega talilnega lonca, prepletanja različnih manjšin in kultur v velikem mestu. V filmu je v ospredju Malči Hop, ki postane prva zajčja policistka v veliki živalski metropoli. Spopasti se mora z vrsto predsodkov o zajcih, češ da so strahopetni in neusposobljeni za policijsko delo. Seveda bo glavna junakinja postavila na laž te stereotipe in v vlogi policistke rešila še posebej težek in politično občutljiv primer. Še več, v tej preiskavi so postavljeni na preizkušnjo tudi njeni predsodki, denimo do lisjakov. Kot se za politično korekten univerzum spodobi, na koncu prav s pomočjo lisjaka razreši zagoneten primer.

Pravljica o možnosti premagovanja kulturnih razlik prav gotovo aludira na problem rasizma v ZDA, ki ob primerih policijskega nasilja nad temnopoltimi zadnjih nekaj let spet postaja velika in vroča ­politična tema.

Če risanka dokaj naivno in preprosto obravnava probleme sobivanja različnih kultur, jo po drugi strani odlikujejo jasno razvita in napeta zgodba, zanimivi liki, dokaj humorni dialogi in duhovite vizualne rešitve ter vizije živalskega mesta. Tudi z Zootropolisom se potrjuje to, kar je mogoče razbrati v večinski produkciji risanega filma zadnjih let – tudi kadar to niso umetniški presežki, vsaj zadostijo osnovnim standardom filmske obrti. Imajo torej vse, kar bi odrasel odjemalec filmske kulture pričakoval v filmih za odrasle.