Slavko Pezdir, kultura
Če skuša modni oblikovalec oblačil identiteto posameznika čim bolj prikriti pod modno zapovedanimi kroji in barvami, je naloga kostumografa na odru in v igranih programih drugih medijev ravno nasprotna, da značaj protagonista dogajanja čim bolj razkrije, pravi arhitektka in scenografka Meta Hočevar.
Zato ni naključje, da je dal scenarist in režiser Slavko Hren svojemu televizijskemu portretu ugledne in spoštovane kostumografke Alenke Bartl, ki so ga premierno predvajali pred polnim avditorijem v Slovenskem gledališkem muzeju (SGM) v Ljubljani, naslov Gospa, ki z oblačenjem slači. Zainteresirani televizijski gledalci si ga bodo lahko ogledali v nedeljo, 26. februarja, ob
21.40 na TVS 1.
Petdesetminutni televizijski portret zgovorno prikaže, da je prva akademsko izšolana kostumografinja v Sloveniji (naziv akademske slikarke kostumografinje si je po drugi svetovni vojni med prvimi pridobila na likovni akademiji v Beogradu), ki je svoj predmet pozneje razvila, uveljavila in utemeljila na univerzitetni ravni tudi pri nas (na AGRFT), v pol stoletja ustvarjanja za vse odrske zvrsti, film in televizijo sodelovala pri okoli petsto uprizoritvah oziroma ekranizacijah, za katere je zasnovala več kot pet tisoč kostumskih skic in osnutkov.
Večina tega gradiva je shranjena in muzejsko obdelana v SGM, kjer za april pripravljajo veliko pregledno razstavo osnutkov, skic in ohranjenih kostumov Alenke Bartl. Z njo bodo na najlepši način obudili spomin na številne odlične dramske, operne in baletne uprizoritve ter celovečerne filme in televizijske programe, v katerih je z oblačili pomagala »razgaliti« značaje ključnih protagonistov prav umetnica oblačilnih materialov, krojev in barv.
Poleg portretiranke v filmu o njeni osebnosti in njenem delu spregovorijo še sin Gregor Serša in prijateljica Zvezdana Rostan, dolgoletni soustvarjalci z odrov (Dušan Mlakar, Jožica Avbelj, Meta Hočevar, Vinko Möderndorfer, Mirko Mahnič, Henrik Neubauer, Žarko Petan), izvajalci njenih zamisli v gledaliških ateljejih (Renata Gorjanc, Katarina Bračun, Jožica Torkar, Nada Slatnar, Franjo Tivadar) ter muzejski raziskovalci in teatrologi (Tea Rogelj, Francka Slivnik, Ivo Svetina in Andrej Inkret).
Poleg množice ohranjenih skic, osnutkov in kostumov filigransko domišljeno slikarsko umetnost priljubljene kostumografke najbolj neposredno predstavijo izbrani odlomki iz dramskih, opernih in baletnih predstav, filmov (med temi so ji najljubša Klopčičeva Iskanja) in televizijskih nadaljevank (med katerimi se gledalci najbolj spominjamo Dekamerona).