Gospodarska rast uničuje okolje

Na Festivalu dokumentarnega filma tudi dokumentarec po delu Naomi Klein.

Tue, 15.03.2016, 09:00

Izjemen kontrast med čudovito naravo, ki smo jo dobili v dar, in uničenjem, ki smo ga povzročili, je najmočnejši vtis o dokumentarnem filmu To vse spremeni, narejenem po istoimenski knjižni uspešnici Naomi Klein in v režiji njenega moža Avija Lewisa.

Film si bo v okviru Festivala dokumentarnega filma mogoče ogledati danes v Cankarjevem domu in jutri v Kinodvoru.

Dokumentarni film portretira sedem močnih skupnosti na prvi bojni črti proti podnebnim spremembam – od ZDA, Kanade, južne Indije prek Grčije do Pekinga ... Posnet v devetih državah na petih celinah v štirih letih, prepleten z zgodbami o boju, je naracija Naomi Klein – povezovanje ogljika v zraku z ekonomskim sistemom. Skozi film Kleinova razčlenjuje svojo tezo, da lahko ogrožujoče podnebne spremembe izkoristimo za to, da bi preobrazili zgrešeni ekonomski sistem.

Povezanost med nami

To je izzivalen in prepričljiv film, ki gledalce spodbuja k razmišljanju o povezanosti med nami, načinu življenja, ki si ga zares želimo, in razlogih, zakaj je podnebna kriza v središču vsega. Film sicer ne bo spremenil sveta, lahko pa kaj premakne v naših glavah.

Dokumentarni film je nastajal vzporedno s knjigo, ki so jo bralci in kritiki z navdušenjem sprejeli. Objavljena je bila leta 2014 (film je nastal leta 2015) in se je uvrstila na številne sezname najboljših in najbolj branih knjig, bila pa je tudi v ožjem izboru za nagrado mednarodnega centra Pen. Prevedena je v 25 jezikov.

Naomi Klein, kanadska aktivistka, novinarka in univerzitetna profesorica razkriva mite, ki so pogosto povezani z razpravami o podnebnih spremembah in pri tem opozarja na neprijetno resnico, da globalno segrevanje ni toliko povezano z emisijami ogljikovega dioksida kot z ideologijo prostega trga oziroma s kapitalizmom.

Poglabljanje neenakosti

Posledice podnebnih sprememb občutimo povsod po svetu, vendar njihova razporeditev ni enaka. Države v razvoju na globalnem jugu občutijo posledice 200 let zastrupljanja visoko razvitih industrijskih držav Zahoda – od tajfunov in poplav do skrajnih suš in požarov. Družbena in ekonomska neenakost se s tem še bolj poglablja, revni so vse revnejši, korporacije bogatijo, medtem ko ljudje trpijo lakoto, bolezni.

Kemikalije, izpušni plini industrijskih pogonov, jedrski odpadki, nafta, milijarde ton smeti so že zdavnaj naš planet spremenili v odraz samega človeka. Slavljena tehnologija in industrializacija sta se pokazali kot pogubni za celoten sistem življenja na zemlji, na primer vsako leto izumre več deset živalskih in rastlinskih vrst. Ali kakor se je lepše izrazil George Orwell v Levu in samorogu iz leta 1941 : »Gospoda v rolls royceu veliko bolj škoduje morali od eskadrilje Göringovih bombnikov.«

Ko je Kitajska doživela ekonomski razcvet, je postala globalni dimnik in je bila do leta 2007 odgovorna za dve tretjini rasti globalnih emisij na leto v svetu. Konec devetdesetih let so vse poti vodile na Kitajsko, kjer so ljudi, ki so delali med strupi, strahotno slabo plačevali. Ko so zboleli, so jih zamenjali z novi delavci. Potem so velika mednarodna podjetja Kitajsko zamenjala za Južno Korejo, ker je cena dela na Kitajskem vendarle zrasla, in se zatem preselila v Bangladeš. Zanimivo je, da so ameriški strokovnjaki neredko obtoževali Kitajsko kot velikega globalnega onesnaževalca, čeprav je bilo tam več sto prav ameriški podjetij, od katerih so nekatera spremenila delto Biserne reke v ekonomsko cono, zastrupljeno z ogljikom, od koder je šlo blago naravnost v kontejnerje.

Protislovje rasti

Naomi Klein se osredotoča na globalni deregulirani kapitalizem – globoko nepravičen, nezmeren, destruktiven in, kar je najvažneje, potrebuje neprekinjeno rast.

Ekonomska rast, ki hrani to izredno kontradiktorno globalno dobo, je prav kapitalistična rast: svet, v katerem kapital kroži, delavci in njihove družine pa so zasužnjeni na drugi strani meje, svet, v katerem se proizvaja presežek hrane, medtem ko več deset tisoč ljudi vsak dan umre zaradi lakote. V tem se kaže protislovna narava kapitalistične rasti. Več kot dve stoletji industrijskega kapitalizma ob izkoriščanju fosilnih goriv je dvigalo življenjski standard, vključno delavcem iz vsega sveta, vendar je hkrati to tudi lokaliziralo družbene bolečine in ekološko uničevanje, kar je povzročilo še večje neenakosti.

Podnebne spremembe, ki smo jim v zadnjih letih vse bolj priče, so klic k prebuditvi celotne civilizacije, močno sporočilo o potrebi po hitrem odzivu. V zdajšnji podnebni krizi Kleinova vidi nekaj pozitivnega, morda so zadnja priložnost za zavrnitev obstoječih ekonomskih sistemov, za preobrazbo globalne ekonomije in preureditev političnih sistemov. Smo sposobni to izpeljati še pravi čas? To ni gotovo. Nič ni gotovo razen dejstva, da podnebne spremembe spreminjajo vse. Prav to je tema filma To vse spremeni.

Da bi nam uspelo preobraziti družbo in svet na pravičen način, je potrebno povezovanje gibanj za podnebno, družbeno in ekonomsko pravičnost. Povezati bi se morali krajevne organizacije, sindikati, protirasistične skupine, izkoriščani narodi ... Naše vezi nikoli niso samo družbene, ekonomske, politične ali ekološke, temveč so vse to hkrati.

Prijavi sovražni govor