Igra prestolov: Neupognjeni, neuklonjeni, nezlomljeni (5. sezona, 6. del)

Vas zanima, kateri ključni dogodki so zaznamovali šesti del nove sezone priljubljene serije? Berite naprej, vsak ponedeljek.

Objavljeno
18. maj 2015 15.49
Igor Harb, Vikend
Igor Harb, Vikend

Nocojšnja epizoda Igre prestolov je eden boljših primerov tematske povezave raznovrstnih zgodb, likov in usod. Leitmotiv so laži, ki jih junaki pripovedujejo drugim (in sebi), da preživijo, manipulirajo, ublažijo bolečino, gledalci pa primerjalno ocenjujemo tako njihovo izvedbo kot tudi moralno upravičenost.

5 jezikavih in 1 krvava

Baelish je Boltone sprl z Lannisterji, Cersei ponudil sebe kot vojskovodja, ki naj bi potolkel zmagovalca v obračunu Stannis-Boltoni, in se nato predstavil kot primernega varuha Severa. A kaj mu res roji po glavi, nam ni jasno.

Babica Olenna: »Spusti pero, obe veva, da nič ne pišeš.« Cersei: »Oja, znani pocestni jezik Trnove kraljice.« Olenna: »Znana pocestnica, kraljica Cersei.« Njuni besedni dvoboji so kot glasba za ušesa. A dokler bo Loras za zapahi, jih dobiva Cersei.

Tyrion se je skoraj poslovil od tiča, Jorah pa od glave, a je oba (za zdaj) rešil Tyrionov jezik.

Arya končno pove dovolj prepričljivo laž, da se ji odpro vrata v galerijo obrazov. In tam ji njen učitelj pove: »Ne. Deklica ni pripravljena postati nihče. Pripravljena pa je postati nekdo drug.« Misel na to, kdo bi lahko postala, je vznemirljiva. Zelo vznemirljiva.

Za deklico se dobro boriš, zabrusi Bronn eni od peščenih kač, potem ko jih med bojem za naivno Myrcello vse skupaj aretirajo Martelli. A morda so bile to ene tistih slavnih zadnjih besed. Je bilo morda rezilo, ki ga je zbodlo v roko, zastrupljeno?

+1
Ko se na koncu poslovimo od Sanse, je upognjena (dobesedno), uklonjena, a ni zlomljena. Je pa skoraj zlomljeno srce normalnega gledalca.
(mk)

Braavos

 

Aryina zgodba postopnega sprejemanja pravil poti, ki jo je ubrala, ko se je pridružila Brezličnežem, je že vso sezono podana v kratkih odsekih, ki nazorno prikažejo njeno potlačeno besno neučakanost, ne da bi podoben odziv sprožili tudi pri gledalcih. Cilj njenega urjenja je postati »Nihče«, oseba, ki se lahko prelevi v kogar koli, a za to mora najprej spoznati oziroma sprejeti resnice o sebi, kar pa kot trmasto dekle vztrajno zavrača. Na koncu se trenutek sočutja do umirajočega dekleta izkaže kot spodbuda, ki jo je potrebovala, da se skozi izmišljeno zgodbo prelevi v nekoga drugega. Kot ji razloži Jaqen, še ni pripravljena, da postane Nihče, je pa pripravljena, da postane nekdo drug, in jo popelje v velikanske, katakombne sobane, kjer imajo Brezličneži shranjene obraze umrlih, da si jih nadenejo, ko se hočejo spremeniti.

Na poti v Meereen

Jorah in Tyrion se ravno začneta ujemati, celo izmenjata nekaj osebnih zgodb, ko opazita suženjsko galejo. A preprodajalci sužnjev so ju opazili prvi. Tyrionove pogajalske spretnosti preklopijo v višjo prestavo, ko si najprej reši glavo, s tem da se pohvali z velikostjo svoje druge glave, nato pa še poskrbi, da bosta pot nadaljevala v pravi smeri, ko Joraha predstavi kot velikega bojevnika, ki bi lahko prinesel bogastvo v borilnih arenah.

Dornija

Edini akcijski del te epizode je tudi najšibkejši. Na eni strani imamo Bronna in Jaimeja, ki se kot vohuna vtihotapita do Vodnih vrtov, na drugi peščene kače, Oberynove potomke, ki so se odločile začeti vojno z ugrabitvijo Myrcelle, Jaimijeve nečakinje (oziroma hčerke). Myrcella je v Dorniji kot zaročenka prestolonaslednika Trystana Martella, tja je bila poslana za zagotovitev zavezništva med Lannisterji in Dornijo, vendar vse kaže, da sta se z zaročencem resnično zaljubila. Zgodba izgubi kredibilnost, ko vsi hkrati pristopijo do Myrcelle, da se lahko začne boj. Ob nadaljnji slabi igri in borilni koreografiji peščenih kač ter pretirano zmonitranem boju med preveč podobno oblečenimi bojevniki pa se akcijski naboj dogajanja spremeni v čakanje na konec. K sreči hitro intervenira straža, ki jih vse aretira, tako da zgodba naprej poteka v skladu s skrivnim načrtom princa Dorana Martella, ki je vse opazoval z balkona. (No, morda je šel vmes na sendvič, tako kot marsikateri gledalec).

Kraljevi pristanek

Nepričakovana vrnitev Olenne Tyrell, matrone s strupenim jezikom, ki vleče številne niti v ozadju, je vsekakor odlična poteza avtorjev zgodbe, pa čeprav za zdaj njeno posredovanje ni uspešno. Njen vnuk Loras je ujetnik v preiskavi pred verskim sodiščem zaradi sodomije, kraljica mati Cersei pa hladnokrvno odigra svojo igro in se ne pusti zmesti. Na zaslišanju se Loras izreče za nedolžnega, njegovo nedolžnost potrdi tudi njegova sestra, kraljica Margaery, nato pa »sodišče« nič kaj nepričakovano pokliče še eno pričo, Lorasovega oprodo, zaradi česar sta tako Loras kot Margaery aretirana, vse bolj šibek kralj Tommen pa ne zmore poguma, da bi posredoval.

Cerseijin načrt, kako se znebiti tekmice, je v polnem zagonu, a kraljica mati ni zmožna videti širše slike. Mezinček se vrne in ji zaupa, da je Sansa živa in zdrava v Zimišču, zaročena z Boltonom, ter predlaga, da je treba izdajstvo kaznovati z vojsko. Zaveda se, da je Cersei nima, zato (po več lažnih predlogih) predlaga sebe in vojščake iz Arryanskega dola kot rešitelje pod pogojem, da ga kralj imenuje za varuha Severa in s tem legitimnega vladarja velikega dela kraljestva. Njegova prevara, v kateri ščuva vse proti vsem, je vse bolj zapletena in vse težje je ugotoviti, kaj je njegov dejanski cilj, saj zagotovo ni tako neumen, da bi verjel, da lahko zavlada Sedmim kraljestvom.

Zimišče

Le dober dan po finalu Popolne poroke na Pop TV − še ena poroka v Igri prestolov. Vse prej kot popolna. Zanimivo je opazovati Sansino preobrazbo skozi to sezono. Zaradi skrivanja in na simbolni ravni tudi zaradi Mezinčkovih naukov, se je obarvala in odela v črno, s čimer je pridobila precej temačno avro, predvsem po sceni z Mezinčkom v katakombah. Za poroko spere barvo iz las in se obleče v belo, a ni videti nedolžna ali izgubljena, temveč odločna, hladna in preračunljiva, kot duh svoje matere, ki čaka na pravi trenutek. V zadnji sceni epizode smo priča prisilni konzumaciji zakona z Ramsayjem, pri čemer ta prisili še svojega zlomljenega sužnja Njuha, da gleda. Glede na to, da je zadnji odraščal ob Sansi in glede na njegov izraz pri tem, ko med poroko pove svoje pravo ime, Theon Greyjoy, uspe režiser v zadnji sceni zgraditi napeto pričakovanje, kateri bo prvi zaril bodalo v Ramsayja, Sanso ali Theon, vendar se grozljiva scena ne konča v skladu z željami gledalcev. Kar bi od Igre prestolov že morali pričakovati.

Neupognjeni, neuklonjeni, nezlomljeni

Kot omenjeno na začetku so laži središče tega dela, vendar pa so njihove posledice za vsakega od protagonistov povsem drugačne. Tyrion in Jorah sta preživela in nadaljujeta svojo pot, a kot sužnja, ujetniki pa so tudi Jaime, Bronn in peščene kače, Arya je doumela, da je sočutje pot do laži in nadaljuje šolanje, Mezinček plete vse gostejšo mrežo okrog sebe, medtem ko se Cersei še niti ne zaveda, da se je morda zapletla v svojo. Sansa čaka svoj trenutek, a je videti vse bolj odločna, medtem ko se bo Theon/Njuh kmalu prisiljen ponovno odločiti o svoji identiteti in ostati Ramsayjev zvesti pes ali pa ga ugrizniti.

Kaj o tej epizodi menite vi − kaj vam je bilo všeč, kakšni so vaši pomisleki?

Svoje mnenje nam pošljite na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., komentirajte na Delovem ali Igorjevem twitter računu ali na facebooku. Komentarje bomo prebrali in objavili po lastni presoji.