Tiskane izdaje
S filmom Jekleno nebo (Iron Sky) finskega režiserja Tima Vuorensole, znanstvenofantastično črno komedijo o nacistih, ki leta 1945 pobegnejo na temno stran Lune, potem pa napadejo Zemljo, in koncertom skupine Laibach, ki je za film prispevala glasbo, je Ljubljana »podlegla« turneji Prihajamo v miru.
Potem ko sta se Slovenija in Finska zapletli v dolgoletno sodelovanje na več ravneh pri projektu Patria, se je tovrstno sodelovanje razširilo še na kulturno področje. In treba je poudariti, da veliko bolj uspešno, bolj kulturno in ceneje, kar je več kot očitno znamenje izjemne dodane vrednosti kulturnih izdelkov in v pomoč razdeljevalcem proračunskega denarja.
Kot je pred predvajanjem filma povedal režiser Timo Vuorensola, je ideja o filmu o nacistih, ki živijo na temni strani lune, kar je ena od urbanih legend in odličen material za ljubitelje zarot, padla v savni, tako kot vse odlične finske ideje. Prav tako so v savni določili osnovno igralsko zasedbo. Edini primerni, ki bi lahko naredili glasbo za film, pa so bili Laibach, je poudaril.
Sam je sicer tudi vodja in pevec finske temačno industrijske zasedbe Älymystö, ki ima soroden ustvarjalni pristop kot Laibach. V Sloveniji je bil že večkrat, na ljubljanski premieri filma Jekleno nebo pa je bil še posebej ganjen, kajti ravno iz Slovenije je prišla glasba, ki je temeljito ozvočila ne le njegovo življenje, temveč tudi njegov film, ki mu je usojeno biti uspešnica. Na berlinskem filmskem festivalu, kjer so ga premierno predstavili, je zbudil veliko zanimanja. V prvih dveh tednih, odkar ga predvajajo, si ga je ogledalo več kot pol milijona ljudi in je prinesel pet milijonov evrov dohodka.
Film so snemali v Nemčiji, na Finskem in v Avstraliji. Je najdražji finski film doslej, stal je sedem milijonov evrov, milijon pa so prispevali oboževalci filma, ki so jih pritegnili privlačni napovedniki in so postali sovlagatelji. Pri tem si je Vuorensola skupaj z ekipo veliko pomagal s socialnimi omrežji.
Jekleno nebo z Julio Dietze, Götzem Ottom in Christopherjem Kirbyjem v glavnih vlogah prinaša celo vrsto podtonov ter asociacij na kulturno-politično-gospodarske fenomene sodobnosti, od pohlepa po oblasti in nadvladi do boja za surovine, pri čemer se navidezno demokratične države med sabo razlikujejo le v stopnji totalitarizma.
Posebna tarča so Združene države Amerike, totalitarizem, ki ga prakticirajo (asociacija na Sarah Palin), in seveda norčevanje iz Finske, kjer tisto, kar se dogovorijo, tudi drži (Finska edina ni oborožila svoje raziskovalne in mednarodne vesoljske ladje, ker je bilo tako dogovorjeno.)
Laibach so prispevali za začetek filma pristen gorenjski valček s citrami, sicer pa pravo težko filmsko glasbo wagnerjansko-laibachovskega tipa, kjer se v drobcih prav tako slišijo različni citati.
Na koncertu so nato Laibach predstavili rekonstruirane zgodnje pesmi (Mi kujemo bodočnost, Smrt za smrt, Brat moj, Država), nekaj uspešnic in pa glasbo iz filma, najavno in odjavno melodijo ter njihovo različico pesmi B mašina skupine Siddharta, ki je bila odlično uporabljena v prvih napovednikih filma Jekleno nebo.
