Junaštva bolničarja Dossa

V petem režiserskem podvigu­ Greben rešenih (Hacksaw Ridge)­ se je ameriško-avstralski filmar Mel Gibson lotil resnične zgodbe ameriškega vojaka­ ­Desmonda T. Dossa. Zaradi ugovora vesti ta ni prijel za orožje, temveč je postal bolničar. Imeli so ga za strahopetca, vendar je bil pravi heroj.

Filmsko upodabljanje druge svetovne vojne, v kateri je še bilo dokaj jasno, kdo so dobri, kdo pa slabi fantje, še vedno spravi na plan (p)osebne zgodbe. Ena takih je zgodba pripadnika krščanske adventistične cerkve iz ameriške zvezne države Virginija Desmonda T. Dossa. Ta se je po izbruhu druge svetovne vojne prijavil na služenje v ameriški vojski, ker mu je tako velevala dolžnost. Po drugi strani mu je dolžnost do Boga narekovala – Ne ubijaj. Doss se je je nameraval trdno držati in bil pripravljen za to narediti marsikaj, le za orožje ni hotel prijeti. Kot sin očeta, ki se je travmatiziran in nasilen vrnil iz velike vojne, je hotel sodelovati ne pri ubijanju, temveč pri reševanju.

Andrew Garfield igra trmastega in odločnega Dossa, o katerem v ameriški vojski sprva ne vedo, kaj bi z njim, saj je drugačen in pripravljen sodelovati. Sistemi, strukturirani kot vojska, še težje sprejmejo izjeme in drugačnost od širše družbe, zato ima Doss veliko težav pri vojaškem usposabljanju in je tarča surovosti in obtožb, da je strahopetec. Drugi vojaki, katerim je puška prva in edina prava ljubica ter verujejo istega Boga kot Doss, ne razumejo koncepta nenasilja.

Spravil na varno 75 ranjencev

Po trmastem vztrajanju in kljub grožnji z zaporom Doss le doseže, da ga izučijo za bolničarja, in ostane v svoji enoti. Spomladi leta 1945 se je vojna na Tihem oceanu bližala poslednjim dnevom, vendar so na otoku Okinava Japonci vztrajali.­ Naloga ameriških vojakov je bila osvojitev strmega grebena, imenovanega tudi Hacksaw (žaga). Na njegovem vrhu so v sistemu bunkerjev, mitraljeških in ostrostrelskih gnezd vztrajali japonski vojaki, ki se niso nameravali predati.

V krutem in krvavem spopadu je Doss pokazal izjemen pogum. Ko je njegov odred dobil ukaz, naj se umakne, je ostal tam in večkrat stekel na frontno črto ter spravil na varno 75 hudo ranjenih mož, tako ameriških kot nekaj japonskih.

Ameriški predsednik Harry S. Truman je Dossu oktobra 1945 podelil častno odličje z obrazložitvijo, da sta to bila »neizmerno junaštvo in neomajna odločnost v skrajno nevarnih razmerah«. Zgodba je kar klicala po ekranizaciji, vendar se je ta zgodila šele čez pol stoletja. Tudi zato, ker je Doss hotel živeti mirno, tiho in skromno, brez pretirane pozornosti, ki bi jo zagotovo ­prinesel film.

Dramatik Robert Schenkkan, Pulitzerjev nagrajenec, je povzel zgodbo v napet scenarij z avstralskim scenaristom Andrewjem Knightom, režiser Mel Gibson pa jo je vizualiziral. O Desmondu Dossu je dejal, da »je bil en in edinstven. Malo ljudi – če sploh – bi zmoglo ponoviti njegova dejanja. Ponižnost, ki jo je ohranjal med opisovanjem junaštev, je dokaz, iz kakšnega testa je bil. Dolgo so ga prosili, naj dovoli filmsko upodobitev njegove zgodbe, a je to vedno znova odklanjal, češ da so bili 'pravi junaki' tisti na bojišču. Mislim, da je čas, da v filmski pokrajini, ki jo preplavljajo izmišljeni 'nadnaravni junaki', počastimo resničnega heroja.«