Kdo je Damien Chazelle, najmlajši oskarjevec za režijo

Med nagradami, ki jih je prejel nadarjeni filmar, sta še globus in bafta.

Objavljeno
06. marec 2017 17.57
Jožica Grgič
Jožica Grgič

Damien Chazelle je najmlajši režiser v zgodovini, ki je dobil oskarja. Čeprav je star komaj 32 let, je poleg Dežele La La, ki je bila nominirana za oskarja za najboljši film, doslej režiral še dva filma.

Ta filma sta Guy and Madeline on a Park Bench (2009) in Ritem norosti (2014). Vsi trije filmi se ukvarjajo z glasbo oziroma glasbeniki, kajti ljubezen do glasbe ga spremlja vse življenje. Gre za nadarjenega režiserja, ki je prejel že številne nagrade, tudi pomembne – poleg zlatega globusa še bafto.

Damien Chazelle se je rodil v Providenceu, na Rhode Islandu v ZDA. Diplomiral je na Harvardu iz filma, potem se je poročil z Jasmine McGlade, s katero sta se po desetih letih pred dvema letoma ločila. Preden je začel režirati, je pisal scenarije in te je za svoje filme napisal sam ali v sodelovanju s soscenaristom. Talent za pisanje je najbrž podedoval po materi, pisateljici in univerzitetni profesorici zgodovine.

Pozornost kritikov in gledalcev je pritegnil s svojim drugim filmom in prvim celovečercem Ritem norosti, ki ga pozna tudi slovensko občinstvo. Film je bil nominiran za oskarja v petih kategorijah, prejel je tri. Junak filma je mladi ambiciozni jazzovski bobnar (Miles Teller), ki si želi na glasbeni akademiji priti pod okrilje profesorja Fletcherja (J. K. Simmons), ki je enako znan po učiteljskem talentu kot po grobih metodah poučevanja.

Ko mu to uspe, se pokaže, da Fletcher ni samo odličen učitelj, temveč tudi sadist, ki pripelje učenca do roba psihičnih in telesnih zmogljivosti. Profesor sprejme učenca v svoj ansambel in če je glasbenik samo za najmanjši del sekunde prepočasen ali prehiter v igranju glede na drugi del ansambla, mu prileti stol v glavo. Chazelle je navdih za Fletcherja dobil v svojem učitelju glasbe, ki ga je poučeval bobnanja.

Ali gre za genialnega učitelja in fantastično metodo, ki v učenca vcepi močno disciplino in popolno zlitje z ansamblom, ali gre za nore frustracije človeka, ki niso povezane z glasbo. Film je večina kritikov ocenila kot mojstrovino znotraj žanra.

Temeljno vprašanje se nanaša na tanko mejo med pedagogiko in psihičnim zlorabljanjem, ki je pogosto odvisna izključno od učiteljevega cilja. Ritem norosti ni samo odličen glasbeni film, ampak tudi študija značajev. J. K. Simmons je dobil oskarja za najboljšega stranskega igralca, film je prejel še oskarja za montažo in oblikovanje zvoka.

Damien Chazelle ima očitno še posebej rad jazzovsko glasba, saj jo spremljamo v Deželi La La, Ritmu norosti in prvencu Guy and Madeline on a Park Bench, ki je jazzovski muzikal. Dežela La La je prejela šest oskarjev, med njimi za najboljšo filmsko glasbo in najboljšo izvirno pesem.

Damien Chazelle se po veselju na nedavni podelitvi oskarjev v Los Angelesu in tudi razočaranju, ker Dežela La La ni prejela najprestižnejšega oskarja za najboljši film, že pripravlja na snemanje novega filma z naslovom First Man, ki bo pripovedoval o življenju ameriškega astronavta Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na Luno.

Za glavno vlogo je izbral istega igralca kot za Deželo La La, Ryana Goslinga, in čisto mogoče je, da bo glavni ženski lik igrala Emma Stone. Film temelji na biografiji, ki jo je o astronavtu napisal James R. Hansen.