Kdo so kandidati za oskarje 2016?

Biografije, LGBT, nasilje in prestiž − to so glavne teme filmov, ki se trenutno zdijo favoriti za oskarje.

Objavljeno
02. oktober 2015 11.54
Igor Harb, Vikend
Igor Harb, Vikend
Med Benetkami in Torontom je september rezerviran za predstavitve ambicioznih kandidatov za oskarje in letošnji favoriti ponovno temeljijo na dramatizaciji resničnih dogodkov in biografij ter izpostavljenih družbenih tem. Oglejmo si, kdo je v prvi vrsti in kdo bi se lahko prebil iz ozadja.

Biografije

Michaela Keatona naj bi lani prešinilo, da ga bo v bitki za oskarja za glavnega igralca prehitel mladi Eddie Redmayne z upodobitvijo fizika Stephena Hawkinga, ko se je zavedel, koliko nagrad so odnesli biografski filmi o tragičnih genijih. No, Keaton se bo letos najbrž znova potegoval za zlate kipce v vlogi urednika časnika Boston Globe v filmu Spotlight, o razkritju zlorabe otrok v bostonski nadškofiji. Ta film sicer trenutno velja za enega glavnih favoritov tudi za najboljši film, režijo in scenarij, a Keatonu spet »grozi« Redmayne. Ta se je spet lotil biografije in se praktično zlil v dansko umetnico Lili Elbe, prvo osebo, ki je uspešno prestala zamenjavo spola.

Kombinacija biografije in družbeno aktualne teme je običajno čista zmaga, a z izjemo Redmayna in soigralke Alicie Vikander je nov film Toma Hoperja (Kraljev govor, Nesrečniki) požel le vljudnostne pohvale.
A to je le vrh ledene gore med biografijami, saj veliko obeta tudi Steve Jobs, ki ga je režiral oskarjevec Danny Boyle (Trainspotting, Revni milijonar) in v katerem ustanovitelja Appla upodobi Michael Fassbender, eden od dveh igralcev z dvema vročima železoma (oz. žezloma, glej spodaj) v ognju.

Že prihodnji teden si bomo lahko tudi pri nas ogledali Pot do slave, biografijo francoskega vrvohodca Philippa Petita in njegovega podviga med stolpoma WTC. Še bolj v sedanjost je ujet (in med udeleženci kritiziran) film Truth o škandalu priznanega ameriškega TV-novinarja Dana Ratherja zaradi napak v poročanju o domnevnih nepravilnostih med služenjem vojske nekdanjega predsednika ZDA Georgea W. Busha.

Zgodovinsko pomembnejši, a hkrati še bolj aktualen pa je prikaz začetkov anarhističnega feminizma v filmu Suffragette, kjer bo Meryl Streep verjetno ponovno pobrala nominacijo za stransko vlogo. Seveda ne smemo pozabiti, da ima Hollywood rad samega sebe, in tako je resen kandidat tudi film Trumbo o scenaristu Daltonu Trumbu, ki se je znašel na črnem seznamu zaradi (neosnovanih) obtožb, da je komunist, a se ni vdal in je nadaljeval delo pod psevdonimom. Trumbo ima prednost tudi v nekoliko lahkotnejšem tonu, saj ga je režiral Jay Roach, avtor filmov o Austinu Powersu.

Skriti potenciali, ki še niso doživeli premiere: Concussion, Joy, The Big Short, V srcu morja.

LGBT in nasilje
Letos se zdi, da sta v ospredju dve tematiki: boj skupnosti LGBT proti zatiranju in boj proti naraščajoči in uničujoči prevladi zločinskih tolp. Poleg zgoraj omenjene biografije Dansko dekle v prvo skupino spada še v Cannesu nagrajeni film Carol, delo proslavljenega režiserja Todda Haynesa, ki se pogosto loteva homoseksualne tematike, in prikazuje težavnost lezbičnega ljubezenskega razmerja v New Yorku v petdesetih. Cate Blanchett je tako navdušila, da naj bi njena največja tekmica bila prav ona sama v filmu Truth.

Drugo družbeno kritično temo izpostavljata dva filma, kriminalka o boju proti mehiškim narko tolpam Sicario in prikaz novačenja in ustvarjanja otroških vojakov v neimenovani afriški državi Beasts of No Nation. Oba filma sta posnela obetajoča režiserja s samosvojima slogoma, prvega Denis Villeneuve, ki se bo kmalu dokazoval z nadaljevanjem kultnega Iztrebljevalca, drugega pa Cary Fukunaga, režiser prve sezone serije Pravi detektiv. Poleg njiju naj bi vrhunce svojih karier dosegla tudi britanska igralca v glavnih vlogah obeh filmov, Emily Blunt (Na robu jutrišnjega dne) v Sicariu in Idris Elba (Skrivna naveza, Luther) v drugem.

Nepričakovani aduti
Seveda je nemogoče kategorizirati vse filme v zeitgeist, saj zmeraj kakšni prebijejo vsak kalup. Tako naj bi se med morebitnimi nominiranci lahko znašel tudi eden največjih hitov leta, Pobesneli Max: Cesta besa, med visokoproračunskimi spektakli pa so vse oči še uperjene v prihajajočo Vojno zvezd, za katero si oboževalci zagotovo želijo, da bi bila dovolj dobra za nominacijo (čeprav najbrž ne bo).

Povsem na drugem polu sta dve prestižni literarni priredbi, Macbeth z zgoraj omenjenim Fassbenderjem in Marion Cotillard v glavnih vlogah in Povratnik, nov film lanskega velikega zmagovalca oskarjev Alejandra Gonzáleza Iñárrita (Birdman) z Leonardom DiCapriem in Tomom Hardyjem v glavnih vlogah. Po prestižu bržkone ne zaostaja nov film Stevena Spielberga Most vohunov o vohunjenju v hladni vojni, medtem pa bolj intimen, a po napovedniku sodeč še bolj intenziven film Angeline Jolie Ob morju pritegne že z glavnima igralcema, zakoncema Jolie-Pitt v glavnih vlogah.

In potem je tukaj še priredba drame The Lady in the Van, o brezdomki s pikrim jezikom, ki jo upodobi Maggie Smith iz Downton Abbey, kar bi lahko pritegnilo številne oboževalce serije. Nikakor ne gre pozabiti Quentina Tarantina, ki je z vesternom Hateful Eight razburkal valove že lani, ko se je scenarij znašel na internetu, saj bomo po napovedniku sodeč deležni napetega, krvavega in hkrati tudi zabavnega filma.

Morda pa se bo znova izkazalo, da so najboljši indikator gledalci torontskega festivala, ki so že večkrat izbrali dobitnike zlatih kipcev. Njihov letošnji izbor je sicer radikalen, saj je triler Room osredotočen na zgodbo petletnika, ki spozna svet zunaj sobe, v katero sta bila z materjo zaprta vse njegovo življenje, ko pobegneta pred ugrabiteljem. No, tudi bolj nenavadni filmi so že slavili.