Tiskane izdaje
Sharon Stone, Sofia Vergara, Woody Allen, Vanessa Paradis, John Turturro so del igralske ekipe v enem najbolj pričakovanih filmov leta Sivolasi žigolo. To je duhovit in po svoje tudi pretresljiv film, za katerega je scenarij napisal John Turturro in ga tudi režiral.
Ta peti Turturrov film je zgodba o iskanju sreče s spolnostjo, o ljubezni in bolečini. Murrayju (Woody Allen) prodaja knjig v lastni knjigarnici ne gre več, zato začne razmišljati, s čim bi lahko preživljal svojo številno družino.
Bogata poročena dermatologinja dr. Parker mu omeni, da išče ljubimca za popestritev dolgočasnega zakonskega življenja in tedaj se mu porodi zamisel, da bi postal zvodnik.
Prijatelja Fioravanteja (John Turturro), cvetličarja, začne domiselno in duhovito prepričevati, naj postane žigolo, čeprav ni več ne mlad ne lep, povrhu je molčeč in ni ravno tipični zapeljivec. To so tudi Fioravantejevi argumenti, zakaj ni primeren za žigola, čeprav bi tudi sam potreboval denar.
Zvodnik Murray ga prepričuje, kako lepota sploh ni nujna, da je človek privlačen: »Kar poglej Micka Jaggerja, ni lep, je pa seksi.« Fioravante obotavljaje privoli, dogovor med prijateljema je, da bo Murray iskal stranke, Fioravante pa opravljal storitve.
Dobiček naj bi si delila v ustreznem razmerju. Prva Fioravantejeva stranka je lepa dr. Parkerjeva, ki je s storitvijo zelo zadovoljna in o njej pripoveduje prijateljici Selimi (Sofia Vergara). Dr. Parkerjeva predlaga žigolu seks z obema.
Ker zvodnik Murray ves čas opreza za novimi strankami, za Fioravanteja najde Avigal (Vanessa Paradis), čedno, zadržano in osamljeno vdovo rabina iz ortodoksne judovske skupnosti s šestimi otroki. Ko ji Murray predlaga srečanje s Fioravantejem, ga sprejme, čeprav ne ve natančno, kaj jo tam čaka, ne ve niti tega, kaj sama od srečanja pričakuje.
Fioravantejevi nežni dotiki na njenem hrbtu v njej vzbudijo neznane občutke in začne jokati. Fioravanteja solze zmedejo in ona mu pove, kaj jo je tako zelo ganilo: »Nikoli se me ni nihče dotaknil,« mu reče. Ta izjava je presenetljiva le prvi hip ali za površnega gledalca, češ, saj je ženska vendar rodila šest otrok.
A je v resnici ganljiva, kajti mož se je ni dotikal drugače, kot da ji je delal otroke. Podobno ganljivih, da ne rečemo globljih dialogov je v filmu kar nekaj, tudi tedaj, ko se jim smejemo. S finim humorjem je prepleten celoten film, ki mu daje ton, tako filmu kot humorju, Woody Allen.
Ta v nasprotju z molčečim prijateljem veliko govori, a ni tako allenovski, kot smo ga večinoma vajeni iz njegovih drugih vlog, ko včasih njegovi neustavljivi slapovi besed, pomešani z nevrotičnostjo, lahko živcirajo gledalca. Allenova duhovitost in ritem sta prišla v tem filmu v pravi meri do izraza.
No, če nadaljujemo zgodbo, tudi Avigal na Fioravanteja učinkuje nenavadno. Zaljubi se. To je tudi vzrok, da se v seksu v troje, z dr. Parkerjevo in Selimo, ravno ne obnese. Tudi Murray začenja dojemati, da posel zvodnika ni tako lahek, kot se mu je zdelo na začetku.
Avtor filma Turturro je dovolj spretno pokazal žensko psiho, ni pa šel v tančine. Film je v celoti zabaven, gledljiv in kratkočasen, daleč od banalnosti in dovolj bogat z iskrivostmi v nepričakovanih in mimobežnih dovtipih. Če jih gledalec ulovi, se jim, tudi zaradi življenjskosti, lahko od srca nasmeji. Ponuja pa tudi kar nekaj iztočnic za pogovor ob pijači ob koncu filma. Nekateri prizori so tudi estetska poslastica, na primer šopki, obleke, stanovanje ...
Sivolasi žigolo je eden redkih filmov, v katerem Woody Allen samo igra pod vodstvom drugega režiserja. V filmu, ki ga ni sam režiral, ni igral vse do črne komedije Kos za kosom iz leta 2000. Francoska igralka in pevka Vanessa Paradis pa je v Sivolasem žigolu debitirala v angleško govoreči vlogi.
