Tiskane izdaje
Filmski kritiki večkrat izbirajo najboljše filme v nekem obdobju in na podlagi njihovih ocen sestavijo lestvice. Tokrat so prvič, na pobudo BBC-ja, sestavili lestvico 100 najboljših filmov 21. stoletja, tako imenovanih sodobnih klasikov. Anketirali so 177 filmskih kritikov iz 36 držav, z lestvico pa se lahko strinjamo ali ne.
Pri BBC-ju so želeli ugotoviti, kateri so najboljši filmi, ki smo jih gledali po letu 2000, kajti večina seznamov najboljših filmov sega v daljno preteklost. Za anketo so se odločil zato, ker se je v njihovi lanski anketi o 100 najboljših ameriških fimih pojavilo vsega šest filmov od leta 2000 naprej in so tokrat hoteli pokazati, da so v 21. stoletju nastali filmi, ki bodo opravili test časa.
Vsak anketiranec je lahko predlagal deset svojih favoritov, na ta način so dobili 599 filmov, ki so jih nato po številu glasov razvrstili v lestvico najboljših 100. Na seznamu so najbolj zastopani filmi iz leta 2012 in 2013, po devet, iz leta 2016 pa je na seznamu samo en film in to Toni Erdmann nemške režiserke Maren Ade.
Komercialni, nekomercialni
Zanimivo je, da se na lestvico niso uvrstili nekateri najbolj gledani filmi, kot so Pirati s Karibov, Hobit ali Harry Potter. Vendar to ne pomeni, da so se filmski kritiki izogibali komercialnim fimom, saj so se na lestvici znašli Pobesneli Max: Cesta besa iz leta 2015 in to na visokem 19. mestu, Wall-E na 29. in Ratatouille na 90. mjestu.
Na prvo mesto najboljših filmov v zadnjih 16 letih so kritiki presenetljivo uvrstili nadrealistični in ne povsem razumljiv Mulholland Drive (2001) režiserja Davida Lyncha, ki ga je avtor sprva zasnoval kot televizijsko serijo. Ta naj bi ponovila uspeh Twin Peaksa, a so se ji pri mreži ABC po predstavitvi osnutka odpovedali in Lynch se je odločil za celovečerec.
Film ni bil uspešnica pri gledalcih in tudi ni prejel vrednejših filmskih nagrad. Premierno so ga prikazali na festivalu v Cannesu, kjer je Lynch prejel nagrado za najboljšo režijo (skupaj z Joelom Coenom za Moža, ki ga ni bilo), sicer pa se je moral večinoma zadovoljiti zgolj z nominacijami. Film govori o treh ljudeh, ki jih združijo okoliščine, tipične za Davida Lyncha.
Najprej je tu Rita. Seveda to ni njeno pravo ime. Trpi za amnezijo, ime pa si je nadela po filmskem plakatu Glide, ki jo igra Rita Hayworth. Rita je predstavljena zelo dramatično. Na začetku slavne hollywoodske ulice ji dva moška grozita z orožjem in jo vržeta iz njenega avtomobila. Tisti trenutek se v njiju zaleti drug avtomobil. Moška umreta, Rita pa izgubi spomin. Umakne se z ulice in odide do gradbenega kompleksa, kjer se skrije.
Potem je tu še Betty. Naivno dekle, ki v Hollywood po slavo in bogatstvo prihaja iz notranjosti Amerike. Teta ji posodi stanovanje, v katerem najde Rito. Betty se odloči, da ji bo pomagala pri odkrivanju prave identitete, saj v njeni torbici najde veliko količino denarja in nenavadno oblikovan ključ.
V filmski zgodbi se potem srečamo še z Adamom, filmskim režiserjem, ki ga dva sumljiva italijanska gospoda prepričujeta, naj za svoj film angažira neko igralko. Adam ponudbo zavrne. Ko kmalu za tem izve, da ga lastna žena vara, začne brez pravega razloga vedno bolj propadati...
Drame, risanke ...
Na drugem mestu lestvice je hongkonški film Razpoložena za ljubezen (In the Mood for Love, 2000) Wong Kar-Waija. Pripoveduje o dveh zakonskih parih, ki sta se približno v istem času preselila v isto zgradbo. Medtem ko sta bila zakonca odsotna, sta se urednik časopisa Chow in lepa tajnica Li-zhen spoprijateljila. Ko sta dojela, da sta se njuna partnerja med seboj spetljala, sta se za to odločila tudi sama.
Na trejem mestu je ameriški film Tekla bo kri (There Will Be Blood, 2007) Paula Thomasa Andersona o naftnem mogotcu, ki zaradi nebrzdane sle po bogastvu in moči vedno bolj pozablja na osnovne človeške vrline.
Na četrtem mestu je film Čudežno potovanje (Spirited away, 2001), japonska risanka, ki je doživela izjemen uspeh tako v Aziji kot na Japonskem. Film je na berlinskem festivalu prejel zlatega medveda. V glavni vlogi nastopa desetletna deklica Chihiro, potuje po svetu, ki mu vladajo čarovnice in pošasti, ljudje so spremenjeni v živali, iz tega pa se je mogoče rešiti le s prijateljstvom in ljubeznijo. Film je nekakšna Sodobna Alica v čudežni deželi.
Na petem mestu je ameriški film Fantovska leta (Boyhood, 2014) Richarda Linklaterja, prijubljen pri gledalcih in kritikih, ki je prejel zlata globusa za najboljši film in režijo. Gre za 12-letni filmski projekt, v katerem avtor spremlja odraščanje resničnega dečka.
Od njegovega petega leta prikazuje njegova prva spoznavanja sveta, odnose s starši in sestro, potovanja, praznovanja, stike z vrstniki, žalostne in vesele trenutke, prve ljubezni in vsakdanja življenjska razočaranja, nepričakovana presenečenja in prve korake v svet odraslih. Režiser je vsako leto pred kamero zbral isto skupino igralcev in z njimi ustvarjal očarljivo zgodbo o odraščanju.
Nato se do 11. mesta zvrstijo Večno sonce brezmadežnega uma (Miche Gondry, 2004) Drevo življenja (Terrence Malick, 2011), Yi Yi: A One and a Two (Edward Yang, 2000), Ločitev (Ashgar Farhadi, 2011), Ni prostora za starce in O Llewynu Davisu (Joel in Ethan Coen, 2007, 2013).
Najboljši režiserji, vsak s po tremi filmi na lestvici, so Wes Anderson, Apichatpong Weerasethakul, Christopher Nolan, Michael Haneke, Paul Thomas Anderson ter brata Joel in Ethan Coen.
Najbolje uvrščeni dokumenarni film je Teater ubijanja ameriškega-danskega režiserja Jushue Oppenheimerja iz leta 2012, ki je na 14. mestu. Film pripoveduje o letu 1965, ko so indonezijske oblasti dale pobiti milijon (po nekaterih ocenah pa do dva milijona in pol) komunistov oziroma tistih, ki so jih ocenili za komuniste.
Prevladujejo ameriški režiserji
Na lestvici prevladujejo filmi ameriških režiserjev. Njim po številu filmov na seznamu sledijo Britanci in Francozi s po devetimi filmi ter Nemci s petimi filmi. Prav tako ptrevladujejo filmi v angleščini, teh je kat 57. Sledijo jim filmi v francoščini (13), španščini (4), madžarščini (3), mandarinščini (3) ...
Kot v večini anket z angleškega govornega območja evropski filmi tudi v tej ne kotirajo prav visoko. Najbolje uvrščeni film evropskega režiserja, ki ni v angleščini, je šele na 15. mestu. To je pretresljiv romunski film 4 mesece, 3 tedni in 2 dni režiserja Cristiana Mungiuja iz leta 2007, canski zmagovalec. Takoj za nim je Holy Motors Francoza Leosa Caraxa (2012), zatem pa na 17. in 18. mestu Favnov labirint Guillerma del Tora (2006) in Beli trak Michaela Hanekeja (2009). Drugi Hanekejev film Ljubezen je uvrščen šele na 42. mesto.
Predvsem moški
Največ filmov s seznama, 90, so režirali moški, medtem ko so ženske samostojno režirale vsega devet filmov s seznama (12, če upoštevamo filme, ki so jih režirale ženske skupaj z moškim). Med kritiki, ki so sodelovali v anketi, je 31 odstotkov žensk. Največ moških je za najboljši film izbralo Mulholland Drive, medtem ko so ženske največ glasovale za drugouvrščeni Razpoložena za ljubezen. Najvišje uvrščeni film, ki ga je režirala ženska, je Izgubljeno s prevodom Sofie Coppole, ki je na 22. mestu.
Seznam je čuden, z njim se je težko strinjati, ampak tako je z vsemi seznami. Na njem predvsem manjka še marsikateri evropski film, predvsem iz srednje in vzhodne Evrope, med njimi še kakšen vrhunski romunski film in kakšen canski zmagovalec, recimo bratov Dardenne in Kusturce ... Med stotimi izbranimi sta le dva poljska, Pianist in Ida, trije madžarski in noben z območja nekdanje Jugoslavije.
Veliko pa je azijskih. Vsi ljudje, ki so glasovali, najbrž tudi niso videli vseh filmov, ki bi s zaslužili uvrstitev med stoterico najboljših. No, na seznamu ni niti Andreja Sokurva niti Akija Kaurismäkija, tako da to ni ravno lestvica, ki bi bila tudi priporočilo za ogled filmov.
