Tiskane izdaje
Na Berlinalu, ki ima med vsemi filmskimi festivali najštevilnejše občinstvo, so letos prikazali približno 400 filmov. Za glavne nagrade, medvede, se jih je potegovalo 18.
Zlatega medveda za najboljši film je dobil madžarski A teströl és a lélekröl (Na telesu in duši) režiserke in scenaristke Ildikó Enyedi.
Film se začne s posnetki košute in jelena v zasneženem gozdu, ki se pozneje pojavita še večkrat. Zatem se dogajanje preseli v budimpeško klavnico, kjer sta glavna lika tihi, starejši računovodja Endre (Géza Morcsányi) s paralizirano roko in osamljena mlada sanitarna inšpektorica Maria (Alexandra Borbéli). Njegov stik z drugimi je omejen na najbolj nujno vljudnostno konverzacijo, mlada ženska pa je v novem okolju nepriljubljena od prvega dne zaradi zadržanosti in natančnega upoštevanja pravil. Vsak dan molče hodita drug mimo drugega, dokler psiholog podjetja med rutinskim pogovorom z zaposlenimi ne ugotovi, da imata oba vsako noč enake sanje – o košuti in jelenu, ki se nežno parita v zasneženem gozdu.
Tu se začne ljubezenska melodrama, umeščena v najmanj romantično okolje, ki si ga je mogoče predstavljati, v klavnico, kjer zaposleni delovni čas preživljajo med ravnodušnostjo in črnim humorjem. Medtem ko se sodelavci čudaški Mariji, ki zavrača vsak stik z drugimi, posmehujejo, se Endre vse bolj zanima zanjo in sčasoma v zadržani sodelavki, ki se boji tako verbalnega kot telesnega stika, vzbudi pozornost zase.
Človeška zgodba
Srebrnega medveda za najboljšo igralko je dobila Korejka Kim Min-hee za vlogo v filmu Bamui haebyun-eoseo honja (Sama na plaži zvečer) južnokorejskega avtorja Honga Sang-sooja.
Avstrijec Georg Friedrich je za vlogo v filmu Helle Nächte (Svetle noči), v katerem igra čustveno zavrtega očeta, ki pelje najstniškega sina na pot po Norveški, dobil srebrnega medveda za najboljšega igralca.
Veliko nagrado žirije je prejel film Félicité (Sreča) francosko-senegalskega avtorja Alaina Gomisa, ki skozi življenje neke pevke govori o brezupnem življenju v Kongu.
Nagrado za scenarij sta dobila Čilenca Sebastián Lelio in Gonzalo Maza za film Una mujer fantástica (Fantastična ženska) o težavnem življenju transspolne osebe v čilski družbi.
Družbeni kontekst
V večini filmov letošnjega 67. festivala je poudarjen družbeni kontekst, v katerem se dogaja pripoved. Med temi filmi je posebno značilen debitantski Wilde Maus (Divja miš) v Avstriji zelo priljubljenega igralca in komika Josefa Haderja.
To je senzibilno predstavljena tragikomična zgodba o glasbenem kritiku Georgu, ki ga igra sam Hader. Georga malo pred koncem večdesetletne uspešne novinarske kariere pri časopisu odpustijo, a ne zato, ker bi slabo delal, ampak ker je predrag.
Georgova mlada »naslednica« je veliko slabša, vendar je za časopis cenejša in to je v liberalnem kapitalizmu najbolj pomembno. Film se potem vrti okrog prizadevanja glavnega junaka, da bi se maščeval uredniku. Na koncu spozna, da sta tako njegov urednik kot on sam zgolj majhni kolesci v sistemu, kjer je pomemben le dobiček. Avtor filma je na tiskovni konferenci dejal, da v družbi, ki stremi zgolj k dobičku, niso ogroženi le najbolj revni, ampak počasi izginja tudi srednji razred, ki mu pripada sam, brez srednjega razreda pa ni trajnejše stabilnosti.
Vse več mednarodnega sodelovanja
Tudi ta festival je pokazal, da po vsem svetu snemajo vse manj filmov, ki jih producirajo izključno v eni državi, saj je brez sodelovanja med državami skoraj nemogoče posneti film. In tudi filmske ekipe so vse pogosteje mednarodne. Na letošnjem Berlinalu je bilo opazno manj seksualnih prizorov in opazno več prizorov, v katerih igralci kadijo, kar je gotovo odziv na fanatično preganjanje kajenja in kadilcev.
Ker berlinski festival slovi po političnih filmih in filmih, ki se ukvarjajo z globalnim problemi, se letos niso mogli izogniti izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA. Na tiskovnih konferencah so novinarji skorajda vsakega režiserja in igralca povprašali kaj o Trumpu in v večini odgovorov so ga kritizirali ter se iz njega norčevali.
Festival so v Berlinu spremljali številni dogodki in programi. Že štirinajsto leto poteka Berlinale Talents, ki odkriva nove filmske avtorje iz vsega sveta. Letos se je na Talent Campus med številnimi zainteresiranimi uvrstil direktor fotografije Lev Predan Kowarski, ki se je podpisal pod kratkim filmom Srečno, Orlo (2016) režiserke Sare Kern, uvrščen na zadnji beneški filmski festival, ter pod celovečernima filmoma Pot v raj (2014) ter Julija in alfa Romeo (2015) režiserja Blaža Završnika.
Med kritiške talente pa se je letos uvrstila Petra Meterc, filmska kritičarka in novinarka.
