Meryl Streep: »Mi vsi smo Afričani«

Berlinale: Prvi nemški celovečerec o Ani Frank posnet lani. Clooney meni, da begunci še dolgo ne bodo tema ameriškega filma.

pet, 12.02.2016, 18:00

Na tradicionalno politično obarvanem in družbeno angažiranem filmskem festivalu, Berlinalu, sta letos v ospredju dve temi – begunci in nacizem. Na njem bodo premierno prikazali prvi nemški celovečerec o Ani Frank v režiji Hansa Steinbichlerja, ki so ga posneli lani.

Filmsko priredbo pretresljivega zgodovinskega pričanja, dnevnika, ki ga je židovska deklica pisala, ko se je z družino pred nacisti skrivala v Amsterdamu, leta 1944 pa je umrla v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen, je direktor Berlinala Dietrich Kosslick napovedal kot uvod v temo nacizma. Film bodo prikazali 16. februarja v selekciji Generacija, v katero uvrščajo filme za mlade, da strahot nacizma in holokavsta ne bi pozabili.

Priredba zvesta dnevniku

Scenarij je napisal Fred Breinersdorfer, večkrat nagrajen za film Zadnji dnevi Sophie Scholl o življenju nemške aktivistke, ki jo je nacistični režim leta 1943 obsodil na smrt na giljotini. Ano pa igra Lea van Acken. Po besedah režiserja so to zelo občutljivo filmsko priredbo posneli s podporo in pravicami sklada Ana Frank.

»Ta film na dostojen način oživlja pripoved deklice, subjektivno in avtentično izkušnjo nenavadno pametne in kljubovalne Ane, ki je morala odraščati v tragičnih in absurdnih razmerah ter je na strašljiv način končala svoje življenje. Trinajstletna Ana je več kot dve leti preživela v skrivališču, kjer se je izpovedovala dnevniku na neponovljiv način. Film zvesto sledi dnevniku, kajti nacizma se je treba spominjati. Redkih ljudi, ki so preživeli holokavst, je vse manj ter so zelo stari in z njihovo smrtjo ne sme priti do pozabe zločinov,« je izjavil režiser Steinbichler.

Zato je zelo pomembno, še meni režiser, da so se organizatorji 66. berlinskega filmskega festivala odločili posvetiti se nacizmu kot eni od najpomembnejših tem. Nacistična taborišča so tudi danes veliki grobovi, ki opozarjajo svet. Morajo biti vest človeštva, sporočilo, kaj se nam lahko zgodi, če v našem političnem in vsakdanjem življenju prevladata sovraštvo in nestrpnost, je prepričan režiser.

Po premierni projekciji filma bo razprava, v kateri bodo poleg nemških filmarjev sodelovali tudi številni nemški zgodovinarji, sociologi in drugi gostje festivala.

Nacizem spreminja obliko

»Odkar je bil leta 1947 prvič objavljen dnevnik Ane Frank, ki na tako poseben način govori o usodah ljudi, pogubljenih zaradi napačnega političnega režima in odsotnosti elementarne človečnosti in sočutja, ni prav nič izgubil svoje družbene relevantnosti in aktualnosti. Sodobni svet bi to moralo skrbeti, še posebej danes v kontekstu dogajanja, ko v Evropo prihajajo množice beguncev, ki bežijo pred vojno na domačih tleh. Zato smo veseli, da smo omogočili prvo nemško filmsko adaptacijo dnevnika Ane Frank in še posebej tega, da bomo skozi ta film govorili tudi o nacizmu, ki vse do danes spreminja svojo obliko,« je izjavila Petra Müller, direktorica filmskega in medijskega sklada NRW.

Kot predhodnico premieri filma o Ani Frank so v Berlinu pripravili nenavadno razstavo z naslovom Holokavst v sto slikah. Prvič v Nemčiji je razstavljenih približno sto umetniških del iz Jad Vašema, spominskega centra za žrtve holokavsta v Jeruzalemu. Z razstavo so zaznamovali 50-letnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Nemčijo in Izraelom. Od 50 umetnikov, katerih dela so predstavljena, so jih 34 nacisti ubili. Ustvarjali so v grozljivih razmerah, v koncentracijskih, delovnih taboriščih in getih.

Politično obarvano pa je bilo dogajanje že pred samim odprtjem festivala v četrtek zvečer. Prahu, ki so ga dvignile nominacije za oskarje 2016 zaradi domnevne diskriminacije afroameriških igralcev, ni polegla niti prva dama ameriškega filma Meryl Streep, dobitnica treh oskarjev, ki predseduje žiriji letošnjega festivala. Tiskovno konferenco pred njegovim slovesnim odprtjem je zaznamovala razprava na temo manjšin v Hollywoodu, zbranim novinarjem pa je Streepova rekla: »Mi vsi smo Afričani. V svojem življenju sem se vedno bojevala za enakost spolov, vseh ras in ver.«

Srečanje Clooneya in Merklove

George Clooney, eden od najvnetejših hollywoodskim aktivistov za človekove pravice, pa je napovedal svoje srečanje z nemško kanclerko Angelo Merkel na temo begunske krize in s sirskimi begunci, kajti, kot je izjavil, bi zelo rad pomagal. Clooney je dejal, da se strinja s politiko Merklove glede beguncev. Meni tudi, da bi morale ZDA s sprejemanjem beguncev razbrementi Evropo. Po njegovem mnenju bo minilo še veliko časa, preden bo ta tema prišla v ameriški film. Merklova je Clooneya in njegovo ženo Amal, odvetnico za človekove pravice, rojeno v Libanonu, gostila včeraj.

Clooney je obiskal Berlinale, ker igra glavno vlogo v filmu bratov Coen Ave, Cezar!, s katerim so odprli festival, vendar ni v tekmovalnem programu.

Politika in politikantstvo

Že od same ustanovitve festivala leta 1951 v zahodnem delu z zidom razdeljenega mesta sta bila politika in aktivizem njegovi pomembni programski usmeritvi. Po tem je bil vedno prepoznaven in poseben. Nekateri zadnjemu dolgoletnemu direktorju festivala Dietrichu Kosslicku pripisujejo bolj politikantstvo kot resnični aktivizem, kar naj bi bilo med drugim v funkciji njegove želje, da bi postal kulturni minister. Svojo podobo družbenopolitično angažiranega človeka letos ustvarja tudi s tem, da bo razdelil okrog tisoč vstopnic beguncem in migrantom, ki so si našli zatočišče v Nemčiji. Poleg tega je dal na vabila za slovesno odprtje natisniti prošnjo za donacije beguncem.

Festivalska skrb za begunce in migrante se je razširila tudi na ulico, kjer v vrsti majhnih prikolic, parkiranih blizu Berlinale Palasta, ponujajo poceni hrano, tudi iz bližnjevzhodne kuhinje.

Povezane novice

V središču Berlinala begunci, na platnu in zunaj njega
11. februar ob 09:00
66. filmski festival: Tema festivala je pravica do sreče − pravica do doma, ljubezni, življenja in obstoja.
Prijavi sovražni govor