Poslanci EU za najboljši film izbrali Ido

Filmsko nagrado lux, ki jo podeljujejo evropski poslanci, je dobila poljsko-danska koprodukcija Ida v režiji Pawla Pawlikowskega. Med tremi finalisti zanjo sta bila tudi slovenski film Razredni sovražnik Roka Bička in Banda punc francoske režiserke Celine Sciamma.

Črno-bela poljska drama Ida je konec tedna prejela tudi evropsko filmsko nagrado, tako imenovanega evropskega oskarja, in za seboj pustila močne konkurente Zimsko spanje Turka Nurija Bilgeja Ceylana, Leviatana Rusa Andreja Zvjaginceva, Nimfomanko Larsa Von Trierja ter Turista švedskega režiserja Rubena Östlunda.

Za Ido je glasovalo največ članic Evropske filmske akademije, ki šteje približno 3000 članov. Pawlikowski je dobil tudi nagrado za najboljšo režijo ter si delil nagrado za scenarij. Pred tem je Ida dobila tudi nagrado mednarodne kritike FIPRESCI v Torontu in tudi na londonskem filmskem festivalu leta 2013 so jo razglasili za najboljši film. Ida se poteguje tudi za tujejezičnega oskarja.

Režiser Pawel Pawlikowski se je rodil v Varšavi in je še kot deček zapustil Poljsko in danes živi v Veliki Britaniji. Kariero je začel sredi osemdesetih let s snemanjem dokumentarcev za BBC. Med drugim je 1992 režiral dokumentarec o Radovanu Karadžiću Srbska epika, ki je v tistih vojnih letih zahodno občinstvo seznanil s kulturološkimi izvori vojne v Jugoslaviji.

Pozneje pa se je Pawlikowski posvetil celovečernim filmom. Mednarodni sloves si je ustvaril s filmoma Zadnje zatočišče in Moje poletje ljubezni, za katera je prejel britanski nagradi bafta. Pawlikowski se je zaradi snemanje Ide vrnil na Poljsko.

Ida, posneta s statično kamero, se dogaja na začetku šestdesetih let. Glavni lik je lepa 18-letna Anna, ki je med drugo svetovno vojno izgubila starša, zato je odraščala v samostanu. Postala naj bi redovnica, pred večnimi zaobljubami pa se je na zahtevo predstojnice seznanila z edino sorodnico, teto Wando. Wanda je nekdanja javna tožilka in komunistka, odgovorna za številne smrtne obsodbe redovnic in duhovnikov, ki še vedno skriva svoje židovsko poreklo.

In medtem ko Anna odkriva, da je pravzaprav tudi sama Židinja in da ji je v resnici ime Ida, se mora Wanda sprijazniti s preteklimi odločitvami. Film prek osebne zgodbe odpira boleče vprašanje izrazito katoliške Poljske v povezavi z antisemitizmom in odnosom etničnih Poljakov do Židov v drugi svetovni vojni.

»Želel sem posneti antifilm, očiščen nesmiselnega gibanja kamere in bližnjih posnetkov brez poante. /…/ Morda tako doživljam svojo krizo srednjih let, a rad bi gledal nekaj umirjenega in meditativnega, kjer je več nakazanega kot dejansko pokazanega, kjer ima vsak posnetek težo in napetost, v drami, igri in sliki, kjer so igra, slika in zvok del iste celote,« je dejal režiser.

Pawlikowski je v govoru ob podelitvi nagrade v Strabourgu dejal, da je Ida »majhen črno-beli film, z neznanimi igralci, brez glasbene podlage in z nepremično kamero – nočna mora financerjev.« Vseeno je presegel vse evropske meje.

»Bolj ko je film oseben in specifičen, manj ko je retoričen in preračunljiv, bolj univerzalen je njegov doseg,« je še dejal režiser. Presenetilo ga je, kako je občinstvo povsod po Evropi v Idi prepoznalo »lastno zgodovino, misli in čustva«.

Film je tudi komercialno uspešen, samo v ZDA je z vstopnicami zaslužil približno štiri milijone dolarjev, velik uspeh pa je dosegel tudi v drugih državah.

Trojica filmov v finalu za nagrado lux je bila izbrana izmed desetih kandidatov, jeseni pa so jih predvajali na posebnih projekcijah v vseh državah članicah EU. Filmi so bili na ogled v več kot 100 evropskih kinih in prevedeni v vseh 24 uradnih jezikov EU. Prav v tem je bistvo tega projekta Evropskega parlamenta, saj zaradi jezikovne pestrosti le malo evropskih filmov doseže res široko občinstvo.

Nagrajenca lux z glasovanjem izberejo evropski poslanci, za najljubši film pa lahko glasuje tudi občinstvo po spletu, rezultati tega glasovanja pa bodo objavljeni pozneje. Nagrado podeljujejo od leta 2007.

Biček je po podelitvi nagrad dejal, da ga nagrada Idi ni presenetila, napoveduje pa ji tudi tudi tujejezičnega oskarja. Tako on kot nagrajenec sta dejala, da je zmagal evropski film v celoti, ker so vsi trije finalisti dobili možnost, da so jih predvajali v vsej EU.

»Slovenski film si boljšo promocijo, kot jo je bil deležen prek luxa, težko organizira,« je še dejal Biček.