Tiskane izdaje
Zgodba
Najprej potrebuješ zgodbo, ali vsaj koncept. Nato začneš pisati: lahko samo oporne točke, opise likov, sinopsis, kar ti je najlažje.
Osebno začnem takoj pisati in improviziram, potem pa izbrišem in začnem znova. Včasih nadgradim že napisano ali pa ustvarim nekaj povsem novega, to je za ogrevanje. Predvsem na začetku se pogosto zgodi, da prideš do dialoga in se ustaviš, ker ne veš, kako naj človek govori.
Osnovno pravilo: 1 stran = 1 minuta filma in vedno je boljše imeti preveč kot premalo.
Optimalna dolžina za prvi projekt: 5 minut, saj že to zahteva veliko pisanja in tudi do več dni snemanja.
Priporočilo: Ko napišeš, pokažeš drugim, prosiš za mnenje, napišeš še verzijo ali dve. Včasih tudi do šest ali več.
Planiranje
Poiščeš lokacije, določiš datume. Priporočljivo je začeti s čim manj. Potem izbereš igralce, običajno kar prijatelje; ta korak je podoben ustvarjanju srednješolskega benda.
Seveda potrebuješ režiserja in snemalca, kar si za prvi projekt lahko kar sam, ampak kasneje je pomembno imeti še koga z izkušnjami. Potem potrebuješ nekoga, ki zna snemati zvok. To je nujno!
Ko imaš celotno ekipo, poskusiš določiti natančen terminski plan in se ga skušaš držati. Jaz še vedno precenim, koliko je mogoče narediti.
Tehnikalije
Telefon, fotoaparat, kamera? Pr' Hostar smo posneli z nekoliko boljšim fotoaparatom, ki podpira snemanje v ločljivosti 4K, ampak za prve videe bo za sliko primeren tudi telefon. Za zvok pa to ni dovolj! Za snemanje zvoka je obvezen zunanji snemalnik in mikrofon; najpogosteje sem zasledil, da se uporabljata Zoom H4n in mikrofon Rode NTG 2. No, boom palico za približanje mikrofona igralcu pa lahko improviziraš z ročajem od metle.
Meni je gverila super, ker začneš razmišljati bolj kreativno, če nimaš stvari na voljo. To je dobra vaja na začetku. Moja pomanjkljivost je, da nikoli nisem delal na film, kjer si precej bolj omejen z rolo filma, časovno in finančno. To me še čaka, ker se s tem veliko naučiš.
Montaža
Za obdelavo slike in zvoka lahko najdete brezplačno programsko opremo, a pozor: Windows MovieMaker ni pretirano uporaben, medtem ko je Applov iMovie v redu, a deluje samo na Mac računalnikih; kolikor sem zasledil, je zelo dobra alternativa program Da Vinci Resolve. Sicer ima brezplačna različica omejitve, ampak za prve projekte bo dovolj. Za zvok je na voljo brezplačen program Audacity, vendar je obdelava zvoka bolj zapletena stvar in zato je priporočljivo poznati nekoga, ki se na to spozna.
Za ilustracijo: montaža videa je kot delo z lego kockami in osnovne prijeme lahko hitro usvojiš s sprotnim delom, pri zvoku pa je veliko podrobnosti, ki se jih je treba najprej naučiti.
Objava
Sam sem svoje prve filmčke objavljal na svojem privatnem Facebook profilu, kjer so jih lahko videli samo moji prijatelji; težava je v tem, da ti načeloma dajejo same pozitivne komentarje, tudi če niso resnični ali utemeljeni. Z javno objavo na YouTubu dobiš bolj odkrite odzive, včasih tudi negativne, najhujši (a hkrati najbolj uporabni) pa so tisti, ki so utemeljeni in (na tvojo žalost) resnični. Ampak čez to je treba iti.
Odziv
Če je video uspešen, dobiš klice iz marketinških agencij, ki iščejo talente za izdelavo spletnih oglasov. Od teh lahko dobiš nekaj denarja, morda par tisoč evrov, kar se ti najprej zdi ogromno, ampak ko se lotiš projekta, kjer moraš vse sodelavce plačati, ugotoviš koliko stvari dejansko stanejo.
Večopravilnost
Svetujem, da se vsak, ki se gverilsko ukvarja s filmom, poskusi v čim več vlogah, od igre, do režije in montaže, ker se preko tega veliko naučiš in v prihodnosti več razumeš o vsaki vlogi pri snemanju filma. Recimo igralcem je treba pogosto razlagati, da pri dialogih ne smejo govoriti drug prek drugega, saj se posname vsakega posebej in potem zmontira skupaj. Če hkrati govorita, je tak posnetek neuporaben. Če se kot igralec malce spoznaš na montažo, to avtomatsko veš in upoštevaš. Enako pri režiranju, enako pri snemanju zvoka. Na koncu vse pride iz izkušenj, a na te ni pametno čakati, ampak si jih je dobro izboriti.
HD ali 4K
Video se praviloma predvaja v visoki ločljivosti oz. HD (1920x1080 pik), kino pa v dvojni ločljivosti oz. 2K, zato je boljše snemati v 4K (4x višja ločljivost od HD), ker lahko uporabiš samo dele kadrov. Recimo povečaš detajl, obrežeš, če se vidi mikrofon in podobno. Seveda pa montaža v ločljivosti 4K zahteva občutno zmogljivejši računalnik.
Glede na to, da se večina video vsebin dandanes gleda na mobilnih napravah, ločljivost ni tako zelo pomembna kot se zdi. Pravzaprav bom še bolj direkten, tudi kakovost slike ni tako zelo pomembna, je pa zelo pomembna kakovost zvoka. Gledalci lažje prezrejo napake v sliki, ker so vajeni snapchatov in instagramov, če pa se morajo truditi, da nekaj slišijo in razumejo, pa bodo hitro izgubili interes. Prav tako bodo prej opazili neskladno kakovost zvoka v dialogu kot neskladno kakovost barv v sliki.
Dodatni viri
Video eseji: Every Frame a Painting
YouTube kanal: Film Riot
Knjige:
Syd Field: Screenplay
Blake Snyder: Save the Cat
Constantin Stanislavski: Creating A Role, Building a Character, An Actor Prepares (trilogija)
Bret Stern: How to Shoot a Feature Film for Under $10,000 (And Not Go to Jail)
Za nabavo opreme, kot so objektivi, fotoaparat, mikrofon ipd., sam prisegam na eBay in Bolho.
