Tiskane izdaje
Berlin – Prestolnica filmskega festivala Berlinale te dni gosti tudi slovenski film. Društvo Periskop, ustanovljeno za povezovanje kreativnih perspektiv med Slovenijo, v kinu Babylon predstavlja festival Neues slowenisches Kino.
»Slovenci imamo krasno mini-državo; imamo Alpe, jamo, morje, gozd in polje, vino in paradižnik, uspehe, težave, vizionarje in demone – vse imamo, tako rekoč, kar imajo veliki, a vsega tega imamo bolj ali manj za vzorec,« je v vabilu na predstave zapisala selektorica Marina Gumzi.
»In vendar; ko pripravljamo program za pregledni festival sodobnega slovenskega kina v Berlinu, lahko izbiramo.« Devet mladih slovenskih režiserjev, ki tokrat v Berlinu predstavljajo Slovenijo, je po njenem prepričanju v minulih letih ustvarjalo med seboj precej različne filme brez očitnega skupnega imenovalca, »druži pa jih lucidna budnost, avtorska občutljivost in dobro obvladovanje medija.«
Festival danes odpirata Špela Čadež s kratkim animiranim filmom Boles in Sonja Prosenc s celovečernim prvencem Drevo, zaključil ga bo Razredni sovražnik Roka Bička. Jutri napovedujejo prvenec Marka Šantića Zapelji me, dokumentarni film Boj za Siniše Gačića, kratki igrani film Šuolni iz Trsta Gregorja Božiča, dokumentarno- eksperimentalni film Matjaža Ivanišina Karpopotnik, kratki film Prespana pomlad Dominika Menceja in celovečerni prvenec Mlada noč Olma Omerzuja.
»Slovenske umetnosti v Berlinu ne predstavljamo zato, ker slučajno govori isti materni jezik kot večina članov našega društva, pač pa, ker verjamemo, da je ta umetnost presežna, da bogati, saj deluje, kakor umetnost mora delovati: na ravni duha, na ravni emocij, na ravni življenja,« je zapisala ena od ustanoviteljic društva Periskop Nataša Kramberger.
»Umetnost pri Periskopu resnično razumemo kot 'perspektivni gospodarski sektor' ali 'izvozni produkt z dodano vrednostjo', o čemer smo slišali govoriti že toliko slovenskih ministrov za kulturo. A medtem ko nacionalna politika slovensko umetnost duši s svojo tehnokratsko neodločnostjo in kratkovidnostjo, volontersko društvo Periskop s svojim prepričano nadnacionalnim, globoko entuziastičnim pristopom, ki si na organizacijski ravni ne postavlja meja, dokazuje, da je slovenska umetnost relevantna tukaj in zdaj, v Ljubljani ali v Berlinu, saj govori jasni, neustavljivi, univerzalni jezik vrhunske ustvarjalnosti.«
Vsaj malo pomagata tudi slovenska politika in diplomacija, saj sta festival Neues slowenisches Kino omogočila tudi vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter slovensko veleposlaništvo v Berlinu, pa še kino Babylon in Slovenski filmski center, ki prav v letošnjem letu praznuje dvajset let delovanja. Društvo Periskop pa so ustanovili slovenski ustvarjalci, ki živijo v Berlinu ali so kakor koli drugače povezani z nemško prestolnico, »da obogatimo mesto, ki po našem mnenju bogatimo že s tem, da tu živimo,« kot je povedala Nataša Kramberger. »Berlin nam je navdih in želimo nekaj tega navdiha tudi vrniti.«
Zakaj je prav Berlin navdih za toliko slovenskih ustvarjalcev? »To je zelo odprto, tolerantno in veliko mesto, ki ustvarjalcem ponuja zelo veliko, vsi se dobro počutijo in lahko zadihajo, kar mogoče slovenskemu prostoru malo manjka. Zato želimo tudi tu širiti slovenski prostor, da poudarimo, da slovenska umetnost je del neke širše umetnosti, širšega evropskega in celo globalnega prostora, in tako se je treba tudi obnašati!«
Slovenski ustvarjalci res radi prihajajo v Berlin: v minulem tednu je v »glasbeni sobi« Blackmore's nastopil slovenski harmonikar Marko Hatlak in z repertoarjem od Mozarta, Scarlattija in Bacha pa do Vlatka Stefanovskega, Iztoka Mlakarja in Vlada Kreslina navdušil občinstvo. V značilni berlinski zgodbi je bila zgradba prej bančna poslovalnica, »kjer so prej preštevali bankovce in kovance, so se zdaj naselile lepe umetnosti,« so zadovoljni ustanovitelji.
