O prelomnicah s Cineplexxom in Kolosejem: Več 3D in visoka kultura

Do konca leta bo z digitalnimi projektorji opremljenih 90 odstotkov kinematografov na svetu. Mi se trendu pridružujemo na repu.

Objavljeno
11. julij 2013 17.09
mpi PANORAMA
Igor Harb, Vikend
Igor Harb, Vikend

Na ta korak se pri Koloseju pripravljajo med poletjem, Cineplexx pa je prenovo svojih dvoran v centrih Planet Tuš končal nedavno.

Kaj pa gledalcem prinaša digitalni kino? Prvi plus je vsekakor bolj čista slika. Cinefilski romantiki bodo seveda jadikovali nad vsemi majhnimi nepravilnostmi, ki so dale filmu življenje, podobno kot avdiofili glede vinilk, a večina bo nedvomno zadovoljna s čistejšo in ostrejšo sliko, predvsem pri filmih, ki so že dalj časa na sporedu. Nekoliko nižji stroški distribucije in podnaslavljanja ne bodo prinesli nižjih cen vstopnic, lahko pa pričakujemo večji izbor filmov, predvsem v 3D. Digitalni projektorji podpirajo tudi tehnologiji visokega števila sličic (angl. high frame rate oz. HFR), v kateri je bil doslej posnet le Hobit, in ločljivosti 4K, ki prinaša še bolj čisto sliko.

Mestne dvorane

Hkrati z digitalizacijo je ob zamenjavi lastništva in blagovne znamke Cineplexx prenovil vse dvorane, po 12 letih obratovanja smo bili gledalci letos deležni tudi prenove dvoran v ljubljanskem Koloseju. O spremembah in novostih smo se pogovarjali s Christofom Papouskom, finančnim direktorjem in delničarjem Cineplexx International, in Damjanom Smodišem, direktorjem poslovanja v Kolosej zabavni centri.

Smodiša, ki dela v Koloseju že od odprtja in je prej delal tudi v ljubljanskih mestnih dvoranah, smo najprej povprašali o njihovi usodi. Razlog za ukinitev Kinokluba Vič je bil potek najemne pogodbe, medtem ko sta Mojca in Triglav v denacionalizacijskih postopkih, Kino Bežigrad in Kompas pa nista v njihovi lasti. »Strinjam se, da potrebujemo drugačno programsko shemo v Komuni, kar načrtujemo do konca leta. Za zdaj imamo filmski trak in smo obsojeni na število kopij, ki so trenutno na voljo.«

Kino Komuna sicer ima višji obisk, kot ga je Kinoklub Vič imel pred zaprtjem (38 tisoč v zadnjem četrtletju 2012), in je po Smodiševih zagotovilih vsekakor ena glavnih lokacij za namestitev digitalnega projektorja. »Mestno jedro ima posebno občinstvo poleg resnih gledalcev. Upam, da s tem ne bom nikogar užalil, ampak populacija, ki je hodila prej v Kinoklub Vič in zdaj v Komuno, je starejša populacija, vendar so tudi otroci. Z digitalnim projektorjem bomo obnovili tudi zadeve, kot so otroške matineje čez vikend.«

Konkurenca v prestolnici

Cineplexxova veriga kinematografov v Celju, Mariboru, Kranju, Kopru in Novem mestu je med najbolj obiskanimi, o prihodu v prestolnico pa je govoril že prejšnji lastnik kinodvoran Planet Tuš. Papousek: »Lahko potrdim, da je projekt (gradnje multipleksa v Ljubljani, op. p.) sredi načrtovanja, ne morem pa vam še povedati, kdaj ali kje naj bi bil zgrajen. Zdaj si ogledujemo lokacije, a je zaradi krize več gradbenih projektov ustavljenih. Morda bomo celo zgradili samostojen multipleks, zunaj nakupovalnih središč.«

Kaj pa mestne dvorane za prikazovanje bolj umetniške produkcije? »V Avstriji imamo nekaj takih dvoran, kar je povezano z našo zgodovino, saj smo začeli s 25 dvoranami v središčih mest. Številni tovrstni kinematografi, ki se osredotočajo na zahtevnejše filme in evropsko produkcijo, potrebujejo tudi dodatno financiranje in subvencije. Najprej moramo vzpostaviti poslovanje na širšem segmentu, kaj bo prinesla prihodnost, pa bomo še videli.« Podoben odgovor dobimo za gradnjo multipleksov v drugih mestih: »Trenutno je trg dobro zaseden, multipleksi so v večini mest. Morda bo v prihodnosti Nova Gorica pripravljena za multipleks s štirimi dvoranami.«

Za zdaj brez večjih platen

V svetu so v zadnjem desetletju vse bolj priljubljeni kinematografi tehnologije IMAX, ki ponujajo veliko večje platno. Nam najbližji je v Zagrebu, Cineplexx ima štiri dvorane IMAX tudi v Avstriji. Pa Slovenija? »Zdaj nimamo načrtov za IMAX v Sloveniji, je pa to povezano z našimi načrti gradnje dvorane v Ljubljani. Po naših izkušnjah je to zelo draga rešitev, ki zahteva razvit trg.« Tudi Kolosej se za IMAX ne bo odločil, saj je njihov partner podjetje XpanD, ki razvija in trži konkurenčno tehnologijo. Smodiš: »Načeloma je tehnologija 3D, ki jo mi uporabljamo, naprednejša. Tako kot tudi drugi največji prikazovalec (globalno, op. p.) uporabljamo sistem aktivnih očal, medtem ko ima IMAX pasivna. To daje boljšo, jasno slike, tako da bom rekel, gotovo ne.«

Lažja 3D-očala?

Težka očala za 3D so pogosta pritožba slovenskih gledalcev. Cineplexx je ob prenovi prešel na tehnologijo RealD 3D z lažjimi očali, medtem ko Kolosej zagovarja tehnologijo XpanD, ki je po Smodiševi oceni ena najbolj dovršenih na trgu. Poudari, da njihovi (XpanDovi) inženirji razvijajo lažja in manjša očala, vendar je pomembno tudi, da se ta manj poškodujejo. »Naš odstotek zlomljenih očal se giblje okrog 30 odstotkov, medtem ko je v skandinavskih državah nekaj čez en odstotek. To ni zanemarljiv strošek, ampak vsekakor se strinjam, da bi lažja bila boljša in ne samo za otroke.«

Plus za čistočo

Takoj za očali se na seznamu pritožb obiskovalcev kinematografov znajde skrb za sanitarije. V Cineplexxu so s prenovo tudi povečali stopnjo čistoče, v ljubljanskem Koloseju pa so razmere v sanitarijah tudi po obnovi pred dobrim letom še zmeraj občasno težavne.

Smodiš pravi, da se težave pojavijo zgolj v konicah: »Naša prioriteta je, da ob začetku predstav, ko se ljudje razidejo, v najkrajšem možnem času vzpostavimo stanje, ki bo sprejemljivo za obiskovalce. Ob določenih urah je gneča tako velika, da tudi s tremi, štirimi čistilkami naenkrat ne bi mogli očistiti. Sanitarije so žal tudi ogledalo obiskovalcev.«

Je pa treba priznati, da so se razmere v času po opravljenem intervjuju nekoliko izboljšale. To velja tudi za obvladovanje vrste v dvorani XpanD, saj nismo opazili, da bi še začenjali predstave, preden uspe vsem obiskovalcem kupiti vstopnice.

Popularna visoka kultura

Ena najbolj opaznih novostih Cineplexxove ponudbe je bil prenos baleta Labodje jezero v živo iz Teatra Mariinsky v Sankt Peterburgu. Papousek: »V jeseni bomo začeli prenašati predstave iz newyorške Metropolitanske opere in moskovskega Boljšoj Teatra. Zanimajo nas tudi prenosi drugih vrst predstav, na primer iz londonskega West Enda, vendar je to stvar avtorskih pravic.«

V Avstriji so se prenosi oper in drugih vsebin izkazali za uspešne. »Najprej je treba navdušiti občinstvo, ko se prime, pa je uspešno. Lani smo bili zelo zadovoljni v Avstriji, kjer smo za osem predstav na sedmih lokacijah prodali približno 35 tisoč vstopnic, pri čemer jih je bila večina abonmajskih.«

O takšnih vsebinah so razmišljali tudi pri Koloseju, vendar se za to niso odločili. Smodiš: »Kakšna štiri leta nazaj smo skoraj finalizirali prenose Metropolitanske opere, medtem ko smo med svetovnim prvenstvom v nogometu v Južni Afriki imeli prenose v 3D skupaj s SiOL-om. Zdaj je vse usmerjeno v digitalizacijo, jeseni pa lahko govoriva o programski shemi, ki jo bomo širili.«