Ocena filma Čudežu naproti

Film Terrencea Malicka (To the Wonder) ni nadaljevanje njegove velike, nagrajevane in občudovane metafizične špekulacije Drevo življenja (2011) - saj teme, v kateri je razodeta »resnica« o stvarjenju sveta tudi ni mogoče nadaljevati -, ampak je dodatek, pendant ali samo opomba k prejšnjemu filmu. Med njima je komaj leto razlike. Dobro je to, da se je pompozno, ognjemetno, usodepolno razglašanje stvarstva zdaj umaknilo zatišani, meditativni, bolj k obupu kot upu nagnjeni pripovedi, v kateri ima glavno besedo sugestivna likovno-poetična naracija. A če rečemo sugestivna, rečemo morda premalo. V resnici slika in razpoloženje sama pripovedujeta zgodbo, besed je zelo malo (zlasti je molčeč Ben Affleck v glavni moški vlogi), le toliko, da ostaja pripoved, ki sicer močno oscilira, organizirana na kronološki osi.

Vsekakor bi filma s tovrstno estetsko prezenco ne bilo, kakor tudi Drevesa življenja ne, brez Emmanuela Lubezkega, mehiškega fotografa. Njegove dih jemajoče, predvsem depresivne podobe, ki rastejo tako iz hladne modernistične arhitekture podeželskega naselja kot prazne in ekološko problematične pokrajine (da, film ni brez referenc na Antonionijevo Rdečo puščavo), gledalcu ne pustijo, da bi izstopil iz filma in tako ubežal nelagodju.

O zgodbi ni povedati veliko (on in ona se spoznata v Parizu, ljubezni polna odpotujeta na njegov podeželski dom v Oklahomo, kjer začne ljubezen kmalu usihati, ona se s hčerko vrne v Pariz, poskusita še enkrat, ona celo zanosi, toda ljubezni je nepreklicno konec).

To oddaljevanje in približevanje bi seveda ne bilo nič izjemnega, če bi Malick ne bil Malick in ne bi smisla ljubezni prepletel s smislom življenja, tega pa (seveda) povezal z Bogom. Pomagal si je z likom duhovnika (Javier Bardem), ki v sebi izgublja Boga tako kot Marina (lepa Ukrajinka Olga Kurylenko) v sebi izgublja ljubezen.

Tako se meditacija o ljubezni spreminja v nadmeditacijo o Bogu. Čudež, o katerem govori film v naslovu, bi se zgodil, če bi bil Bog, kakor uči sveto pismo, Ljubezen. Ampak prej, kot bo prišlo do te večne harmonije, bo Malick posnel še kakšen dodatek ali opombo.