Valentina Plahuta Simčič, kultura
Tisti, ki mislijo, da Finci v svet izvažajo le nokie in les, se motijo. Zelo priljubljen izvozni »artikel« so tudi mumini, ljubke in prijazne kreature, ki jih je v devetih knjigah, izdanih med letoma 1945 in 1970, ustvarila pisateljica Tove Jansson. Te dni muminski bum čaka Ljubljančane.
V Kinodvoru bo v soboto premiera animiranega filma Mumini lovijo komet (2010) finske režiserke Marie Lindberg, v Slovenski kinoteki pa bodo februarja in marca prikazali izbor filmov iz animirane serije Mumini (Poljska, Avstrija, 1977–1982), po kateri je nastal film.
Svobodnjaški družinski duh
Muminska mama je, kot omenjeno, pisateljica Tove Jansson (1914–2001). Živela je na Finskem, sicer pa je pripadala švedski manjšini. Njena starša sta bila umetnika – oče kipar, mama pa grafična oblikovalka. Družina je bila zelo tolerantna in svobodnjaška, kar se je poznalo tudi Tove, ki je zrastla v bohemsko, individualistično in anarhistično osebo z lezbičnimi nagnjenji. Študirala je likovno umetnost in se prvenstveno imela za slikarko, čeprav jo je zelo zgodaj potegnilo v ilustriranje knjig za otroke in risanje stripov.
Prvi mumin se je pojavil leta 1942 v seriji stripov, ki jih je objavila v časopisu, prvo knjigo o muminih pa je objavila leta 1945, nosila je naslov Mumini in velika povodenj. Ustvarjala jo je proti koncu druge svetovne vojne, ko so sovjetska letala bombardirala Finsko. Kasneje je povedala, da jo je vojna spravila v depresijo in da je hotela napisati nekaj nedolžnega in naivnega, zato se je lotila muminov. Kljub temu da prva knjiga ni bila opažena, je napisala še nekaj knjig o muminih in naposled z njimi dosegla svetovno slavo. Sledile so Komet v Mumindolu (1946), Čarodejev klobuk (1948), Vražja kresna noč (1954), Zima v Mumindolu (1957), Nevidni otrok in druge zgodbe (1962) in druge. Napisala je osem knjig o muminih ter izdala vrsto stipovskih knjig o njih, nekatere z bratom Larsom Janssonom. Pisala je tudi prozo za odrasle, kratke zgodbe in memoare.
Njene knjige so prevedene v štirideset jezikov, nekaj tudi v slovenščino. Knjiga Komet v Mumindolu naj bi v slovenščini izšla prihodnje leto pri založbi Mladinska knjiga, v slovenskem prevodu pa lahko že beremo knjige Čarodejev klobuk, Zima v Mumindolu ter Nevidni otrok in druge zgodbe. Izšle so tudi kartonke, ob katerih malček s pomočjo muminov spoznava števila, besede...
Mumini izhajajo iz izročila trolov
Mumini so videti kot pomanjšani nilski konji z belim krznenim kožuščkom ter velikim gobčkom in repom, ki ima na koncu čopek. Imajo veliko lepih značajskih in vedenjskih lastnosti: so tolerantni, ljubeči, vljudni, prijazni, vedno pripravljeni pomagati, pravičniški, praktični, neustrašni, razmišljujoči, umetniški in radi se šalijo. Zelo spoštljivo se obnašajo do narave. Vedno so pripravljeni na preizkušnje, ki jih pripeljejo do novih spoznanj ali utrjujejo njihovo pripadnost. Včasih so njihova iskanja že kar filozofska. Posamezni člani družine so individualisti, imajo svoje poti, svoje skrivnosti in svoja mnenja, vendar se radi zberejo, radi jejo skupaj in si delijo gospodinjska dela. Družina je zanje zatočišče, v katerem so vsi vedno dobrodošli.
Pravijo, da je Tove Jansson za model pri oblikovanju muminov uporabila svojo družino. Njena mama Signe Hammarsten-Jansson, ki je oboževala svoj zelenjavni vrt in lončnice ter je pri mizi vedno čuvala mesto za nepovabljene goste, ji je služila kot model za Muminmamo. Muminočka je malce podoben njenemu očetu Viktorju Janssonu, ki je bil markantna patriarhalna osebnost. Sama je še najbolj podobna Mumintrolu, ki je občutljiv in zelo prijazen ter navdušen nad odkrivanjem novih pojavov ter nevarnimi pustolovščinami.
Mumini so do določene mere podobni trolom, bitjem iz skandinavskega folklornega izročila. To so poraščeni zavaljeni škrati z velikim nosom, ki mahajo naokrog z dolgimi rokami. Vendar se od njih tudi razlikujejo. So manjši in bolj okrogli, predvsem pa imajo več človeških lastnosti. In od kod ime mumini? Zanj gre zasluga stricu Tove Jansson. Ta je nečakinji rad pripovedoval o mumintrolu, ki živi v omari in mrzlo piha v ljudi, da bi jim preprečil, da bi kradli hrano. Morda izvira tudi iz imena, ki si ga je Tove Jansson nadela sama – Mumintrollet, kar pomeni mamin trolček.
Kaj se zgodi, če muminom grozi komet?
V Mumindolu je pogosto viharno – divjajo nevihte, bruhajo vulkani ali pa – z neba grozijo kometi. Prav s tem pojavom imamo opravka v celovečernem filmu Mumini lovijo komet (2010), ki ga bodo jutri začeli prikazovati v ljubljanskem Kinodvoru. Njegova režiserka je Maria Lindberg, ki je posnela tudi prvi celovečerni film o muminih – Moomins and Midsummer Madness. Oba sta nastala v finskem studiu za animirani film Filmkompaniet. Za osnovo so vzeli posnetke poljsko-avstrijske televizijske serije Mumini (1977–1982), vendar so jih predelali in jim dodali glasove. V seriji je namreč le en narator, v filmu pa so oblikovali dialoge, ki so jih črpali iz romana Komet v Mumindolu.
Film je narejen po principih cut out animacije in je tak, kot bi bilo pričakovati: nepretenciozen, topel, dovolj preprost, da mu lahko sledijo tudi zelo majhni otroci. Mumini, ki so še najbolj podobni plišastim igračkam, z radovednostjo in zaskrbljenostjo sprejmejo novico, da siv prah vsenaokrog napoveduje komet, ki bo priletel v njihovo dolino. Sledi razburljiva pot do konservatorija, polna dogodivščin, ter vrnitev k Muminočku in Muminmami, ki mlade raziskovalce potrpežljivo čakata. V filmu najdemo ljubečo družino, ekološko sporočilo, avanturističen duh, ljubezen do narave in še kaj. Zanimivost filma je, da je avtorica glasbe pevka Björk, velika oboževalka muminov.
Koča je, tako kot Mumindol, odprta za vse
Knjige o muminih so se v Skandinaviji vedno dobro prodajale, pravo muminsko navdušenje pa se je začelo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Poleg knjig, stripov, filmov, serij, lutkovnih adaptacij in celo opere obstajajo in se dobro prodajajo tudi številni izdelki na temo muminov – od skodelic, brisač in svinčnikov do majčk, plišastih igrač... Na Japonskem so na mumine najbolj nore ženske med 25 in 35 letom, zato izdelki na temo muminov tam odsevajo njihove želje in potrebe. Imajo tudi nekaj tematskih mumin restavracij s poudarkom na nordijski hrani, mumini so tudi uradna maskota japonske verige prodajaln Daiei. V Rusiji obstaja rock skupina Mumiy Troll, na Švedskem jih v pesmih pogosto omenja rock skupina Ritual.
Najbolj mumine seveda eksploatirajo v domovini, na Finskem. Na finskem otoku Kailo si je mogoče ogledati Moomin World, ki velja za enega najbolj kakovostnih zabaviščnih parkov na svetu, v mestu Tampere imajo muzej muminov z okoli dva tisoč razstavnimi eksponati. Velikega mumina najdemo na letalih Finnaira, pa tudi helsinško letališče je okrašeno z njimi. Po nekaterih ocenah dediči Tove Jansson vsako leto s prodajo avtorskih pravic za uporabo muminov zaslužijo okoli tri milijone evrov.
Muminske zgodbe so s pozitivnim sporočilom in univerzalnim apelom odprte za vsakogar, ki jim je pripravljen prisluhniti, tako kot je poletna hišica Tove Jansson na majhnem, z grmovjem poraščenem otočku Pellinge, v kateri je živela z bratom in partnerico, odprta za obiskovalce. Ko hišice zaradi starosti ni mogla več obiskovati, je Tove nad vrata obesila ključ in sporočila, da jo prepušča vsem naključnim obiskovalcem in brodolomcem.