Tiskane izdaje
Mnogi so domnevali, da bo oskarja za najboljši film letos dobila Dežela La La (La La Land). A ga ni, čeprav se je za trenutek zdelo, da ga je. Malo napetosti, malo komičnih situacij, neverjeten zaplet na koncu, ki se je vendarle končal holivudsko – s srečnim koncem.
Zaplet se je zgodil na koncu prireditve v gledališču Dolby v Los Angelesu, ko sta Warren Beatty in Faye Dunaway, katerih naloga je bila prebrati prejemnika kipca za najboljši film, po pomoti za zmagovalca razglasila Deželo La La, v resnici pa je bil to film Mesečina (Moonlight).
Warren Beatty je dobil kuverto s prejemnico nagrade za najboljšo glavno žensko vlogo. Odprl jo je in na listu je pisalo Emma Stone, La La Land. Zmedel se je in ovojnico z napisanim izročil kolegici Faye Dunaway, ta je sporočila zmagovalca in ker je pisalo La La Land, se je ekipa filma začela veseliti. Toda ... Producenti filma so se zahvaljevali, tako kot to običajno poteka, svojim družinam, prijateljem, kolegom. Potem je sledil šok.
Kmalu je postalo jasno, da je prišlo do pomote. Zmagovalec je Mesečina. Številni so pomislili, da gre za šalo. »Nisem se nameraval šaliti,« je rekel Beatty. Potem pa je poduhovičil: »Do tega je prišlo, ker sem predolgo gledal Fay.«
Nagrajeni igralci: Mahershala Ali, Emma Stone, Viola Davis in Casey Affleck. Foto: Reuters
Kdo je kriv
Kako je prišlo do prve takšne napake v 89-letni zgodovini podeljevanja oskarjev? Oglasila se je družba PricewaterhouseCoopers, ki je vsa ta desetletja odgovorna za štetje glasov ter ohranjanje imen prejemnikov oskarjev v tajnosti do zadnjega trenutka. Prav njeni uslužbenci so Beattyju in Dunawayjevi izročili napačno kuverto in se pozneje javno opravičili.
Mesečina je priredba neobjavljenega dramskega besedila, ki so jo kritiki precej hvalili zaradi izvirne predstavitve težav temnopoltih homoseksualcev v revnem predelu Miamija. Premierno so jo prikazali lani na majhnem festivalu Telluride, prejela je vrsto nagrad, vključno z zlatim globusom za najboljšo dramo. Režiral jo je dokaj neznani Barry Jenkins, Afroameričan, v temnopolti ekipi pa je znano ime edinole Mahershala Ali.
Ker so ga hvalili kritiki, so nanj postali pozorni še člani Akademije, spodbujeni z lanskimi očitki o favoriziranju belcev. Mesečina je nizkoproračunska realistična drama, kakršna se prejšnja leta ne bi prebila niti med nominirane, kaj šele prejela oskarja za najboljši film.
Muzikal Dežela La La je od 14 nominacij dobil šest oskarjev. Damien Chazelle je z 32 leti najmlajši prejemnik oskarja za najboljšo režijo, njegov film pa je dobil nagrade za glavno žensko vlogo (Emma Stone), scenografijo, fotografijo, izvirno pesem in najbolje izvedene pesmi.
Do konca prejšnjega desetletja so bili oskarji dokaj predvidljivi. Za najboljši film ga je navadno dobil tisti z največ nominacijami. Oskarji in zlati globusi so se precej ujemali, prav tako kakor oskar za najboljši film in režijo. Zadnja leta pa ni več tako.
Od leta 2008, ko so uvedli spremembe in za najboljši film ne tekmuje samo pet nominiranih, oskar v najpomembnejši kategoriji prejema relativno manj glasov. Članstvo skoraj sedemtisočglave Akademije za film se je pomladilo in postalo bolj liberalno. Akademija nerada za zmagovalce razglasi preveč očitne favorite, kakršna je bila letos Dežela La La. Ta film je spremljalo navdušenje vse od premier na festivalih v Benetkah in Torontu in malone brez izjeme so mu napovedovali najprestižnejšo nagrado.
Voditelj prireditve Jimmy Kimmel je povedal nekaj pričakovanih političnih šal v zvezi s Trumpom. Uvodoma je dejal, da prenos spremlja 255 držav, »ki zdaj sovražijo Ameriko«. Občinstvo je spomnil na lanske zamere dela javnosti in filmarjev, da oskarje praviloma podeljujejo belim igralcem in režiserjem ter izkoristil priložnost za kritiko predsednika ZDA. »Želim se zahvaliti predsedniku Trumpu. Se spomnite, kako se je lani v tem času zdelo, da so oskarji rasistični? Po njegovi zaslugi ni več tako.«
Letošnja podelitev je bilo rasno pestrejša po lanskih kritikah, da so oskarji preveč »beli«. Temnopolta Viola Davis in Mahershala Ali sta prejela oskarja za najboljši stranski vlogi. Davisova je prva Afroameričanka s tremi nominacijami za oskarja, dobila ga je za film Ograje (Fences).
Kam drugam kot v Iran
Oskarja za tujejezični film je po pričakovanju dobil film Trgovski potnik Iranca Asgharja Farhadija. Če Akademija ne bi odločala politično, bi glede na to, da presenetljivo med nominirane niso uvrstili filma Ona (Elle), skoraj zagotovo zmagal Toni Erdmann.
Glede na to, da so bili letošnji oskarji zaznamovani antitrumpovsko, je bilo logično, da gre oskar v Iran, potem ko je Trump prepovedal vstop v ZDA državljanom iz sedmih muslimanskih držav. Farhadi je že vnaprej za New York Times izjavil, da iz protesta ne bo prišel na podelitev oskarjev, četudi bi v njegovem primeru naredili izjemo.
Namesto Farhadija, ki ima že drugega oskarja, je kipec prevzela Američanka iranskega rodu Anousheh Ansari, ugledna poslovna ženska, in prebrala Farhadijevo izjavo: »Žal mi je, da nocoj nisem z vami. Nisem prišel iz spoštovanja do ljudi v moji domovini in drugih šestih državah, ki jim je nehumani zakon prepovedal vstop v ZDA. Delitev sveta na nas in naše sovražnike ustvarja strah. Gre za upravičevanje agresije in vojne. Te vojne zavirajo demokracijo in človekove pravice v državah, ki so bile žrtve agresije.«
Na podelitvi se je zvrstilo več političnih govorov, nekateri igralci in režiserji pa so se odločili izraziti svoje mnenje brez besed. Na prsi so si pripeli modro pentljo, ki predstavlja pobudo American Civil Liberties Union in simbol solidarnosti z neprofitnimi organizacijami za zaščito pravic in svoboščin, zagotovljenih z ustavo ZDA, povod pa je Trumpova prepoved vstopa muslimanom.
