Tiskane izdaje
Do nominacij za oskarje je še štiri mesece, a glede na to, da so se že zvrstili festivali v Berlinu, Cannesu, Sundanceu, Benetkah in Torontu, se nakazujejo prvi kandidati za prestižne nagrade, ki jih bodo podelili na začetku leta 2017.
Nekatere od zgodnjih favoritov smo v Sloveniji že imeli priložnost videti, drugi so pravkar v kinih, tretji prihajajo na spored.
Med nominiranci za oskarje bo skoraj zagotovo biografska drama Čudež na reki Hudson (Sully) Clinta Eastwooda, ki so jo v ameriških in naših kinih začeli prikazovati konec prejšnjega tedna. Medtem ko je bil v ZDA konec tedna to najbolj gledani film, je bil pri nas po gledanosti na četrtem mestu.
Največ Slovencev si je ogledalo Dojenčka Bridget Jones, ki je bil v Ameriki šele na tretjem mestu, pred Snowdnom, ki ga pri nas lahko gledamo od četrtka in za Blair Witch na drugem mestu. Eastwood, režiser z oskarji nagrajenih dram Ostrostrelec, Punčka za milijon dolarjev in Skrivnostna reka, predstavlja zgodbo pilota Chesleya Sullenbergerja, ki je po okvari motorjev leta 2009 zaslovel s herojskim pristankom na reki Hudson sredi New Yorka.
Čeprav izkušeni Sully kljub neznatnim možnostim uspe rešiti vse potnike, se kmalu po nesreči znajde pod drobnogledom zvedavih novinarjev in preiskovalcev. Eastwood utegne biti nominiran za režijo, še bolj verjetna pa je nominacija Toma Hanksa v vlogi Sullyja, kar bi bila njegova prva nominacija v 16 letih.
Kakor ustvarjen za oskarja je muzikal La La Land režiserja Damiena Chazella, premierno predstavljen na beneškem festivalu, v katerem igrata Emma Stone in Ryan Gosling. Ljubezenska zgodba v Los Angelesu je prikazana v posodobljenem muzikalu z veliko plesa.
Stonova in Gosling pričakujeta nominaciji, prav tako za režijo Chazelle, čigar prejšnji film Ritem norosti je bil nominiran za oskarja v več kategorijah, za nagrado pride seveda v poštev tudi glasba skladateljice Mice Levi, avtorice srhljive glasbe v Glazerjevem filmu Pod kožo (2013).
Vse se vrača
The Birth of a Nation (Rojstvo naroda) Nata Parkerja, ki so ga premierno prikazali na začetku leta na Sundancu in potem septembra na festivalu v Torontu, je vzbudil dvojno pozornost – zaradi filma in zaradi režiserja. Gre za resnično zgodbo o uporu sužnjev na ameriškem jugu pred državljansko vojno.
Film so kritiki zelo hvalili, dokler ni nekdo oživil dogodka iz leta 1999, ko je bil Parker, režiser, igralec in soscenarist tega filma, skupaj s svojim prijateljem Jeanom McGiannijem Celestinom obtožen posilstva. Pred mesecem je na dan prišel tudi podatek, da je njuna žrtev leta 2012 naredila samomor. Sodišče je takrat razsodilo, da je Parker nedolžen, Celestin pa kriv.
Kljub temu je Ameriški filmski inštitut avgusta odpovedal projekcijo in pogovor o filmu in tudi na festivalu v Torontu so odpovedali vse tiskovne konference in intervjuje z novinarji. Nekateri menijo, da je treba razlikovati med Parkerjem kot posameznikom in kot avtorjem filma, drugi trdijo, da je to povezano. Parkerja lahko prav njegova preteklost in ameriška hipokrizija izločita iz tekme za oskarja.
Zato pa trdo v igri ostaja drugi film s Sundanca, ki je navdušil kritike. To je čustvena drama Manchester by The Sea (Manchester ob morju) Kennetha Lonergana o človeku, ki mora skrbeti za najstniškega sina svojega pokojnega brata. Film, ki utegne biti nominiran v kategoriji za najboljšega, je mnoge gledalce spravil v jok. Lonergan lahko računa še na nominacijo za izvirni scenarij, Casey Affleck za najboljšo glavno vlogo in Michelle Williams za stransko vlogo.
Na festivalih v Benetkah in Torontu je pozornost vzbudil film Jackie čilskega režiserja Pabla Larraina. Govori o tem, kako se je v prvih dneh po uboju ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja v Dallasu s to tragedijo soočala njegova žena. V vlogi ameriške prve dame je odlična Natalie Portman, ki ji je v filmu celo fizično podobna, in nominacija ji skoraj gotovo ne more spolzeti iz rok.
Kritiki hvalijo tudi indie dramo Moonlight (Mesečina) Barryja Jenkinsa, ki jo primerjajo z Goro Brokeback. Pripoved spremlja odraščanje ameriškega črnca, ki mora na ulicah Miamija skrivati svojo homoseksualnost. Kritiki menijo, da ima najboljše možnosti za nominacijo Naomie Harris za najboljšo stransko vlogo mame, ki zaradi odvisnosti začne zanemarjati svojega otroka.
Favorit pred premiero
Med precej resnimi kandidati za oskarja za najboljši film je zgodovinska drama Silence (Tišina) o katoliških misijonarjih na Japonskem v 17. stoletju po romanu japonskega pisatelja Shûsakuja Endôja iz leta 1966. Film uvrščajo med favorite, čeprav še ni doživel premiere, ki jo bodo morda celo prestavili na naslednje leto. So pa nekateri videli grobo verzijo filma, ki je ta čas v postprodukciji. Režiral ga je znameniti Martin Scorsese, ki si je ta film prizadeval posneti vse od leta 1991, v glavnih vlogah pa nastopajo Liam Neeson, Andrew Garfield in Adam Driver.
Komična drama po resničnih dogodkih Slavno neslavna Florence, ki je ravnokar prišla v naša kina, si prav tako obeta kakšno nominacijo za oskarja. Tudi ta film govori o resničnih dogodkih. Ko premožna ameriška dedinja Florence v zreli starosti eta 1944 v Carnegie Hallu sliši slovito sopranistko Lily Pons, se odloči za ure petja, da bi postala pevka, a je povsem nenadarjena.
Igra jo Meryl Streep, ki bo najbrž spet nominirana, njenega angleškega moža in menedžerja Claira Bayfielda pa igra Hugh Grant, ki se mu tudi nasmiha nominacija. Bayfield je poročen s Florence, živi pa s svojim dekletom Kathleen. Pod film se je podpisal odlični britanski režiser Stephen Frears.
Znanstvenofantastična drama Arrival (Prihod) Kanadčana Denisa Villenueva, ki so jo prikazali v Benetkah, je razdelila kritike, a to še ne pomeni, da bo ostala brez nominacije za oskarje. Govori o profesorici lingvistike, ki vzpostavi komunikacijo z vesoljci, ko si ti nenadoma pojavijo na Zemlji. Amy Adams je svojo vlogo zelo dobro odigrala. Nastopila je tudi v filmu Toma Forda Nočne ptice (Nocturnal Animals), ki so jo prav tako premierno prikazali v Benetkah. Adamsova je bila doslej že nekajkrat nominirana za oskarja, morda bo tudi tokrat.
Brez možnosti tudi ni Hacksaw Ridge, prav tako prikazan v Benetkah, ki ga je režiral Mel Gibson. Govori o resnični osebi, pacifistu Desmondu T. Dossu, ki se je v bitki na japonskem otoku Okinava med drugo svetovno vojno bojeval, ne da bi nosil orožje, kar mu je preprečevalo njegovo adventistično prepričanje. In postal je vojni heroj. To je najbrž najbolj krvavi film, ki so ga kdajkoli posneli o pacifistih.
Srčnost
Kapitan Fantastični (Captain Fantastic), ta čas v naših kinih, ameriškega scenarista in režiserja Matta Rossa prikazuje svobodomiselnega očeta, ki svojih šest otrok vzgaja v osami, v divjini. Ko nanese, da otroci pridejo v stik z drugimi ljudmi, se začnejo v njih porajati novi občutki in želje, ki jih prej niso poznali. Da bi oče ohranil družino, mora prisluhniti otrokom in premisliti, kaj je najboljše za njihov razvoj. To je odličen družinski film, humoren, čustven in ganljiv do solz, namenjen tako mladim kot starejšim gledalcem, vlogo očeta perfektno igra Viggo Mortensen, izjemna je tudi režija.
Potem so tu še filmi Loving Jeffa Nicholsa o primeru, ki je vrhovno sodišče spodbudil k ukinitvi prepovedi medrasnih zakonov v ZDA. Film pripoveduje resnično zgodbo o Richardu in Mildred Loving, ki ju je sodišče v zvezni državi Virginija leta 1958 obsodilo na zaporno kazen samo zaradi tega, ker sta sklenila rasno mešano zakonsko zvezo. Njun boj za pravico je trajal celo desetletje in leta 1967 je sodišče vendarle razsodilo v njun prid, njun sodni primer pa je bil precedens, po katerem so v ZDA dovolili rasno mešane zakonske zveze.
O filmu Anga Leeja Billy Lynn’s Long Halftime Walk govorijo kot o enem od favoritov za oskarja za najboljšo režijo in film, čeprav ga malone še nihče ni videl. Napovedi temeljijo na tem, da sta bila prejšnja filma tega avtorja Gora Brokeback in Pijevo življenje nagrajena, in na tem, da novi film obravnava tehtno temo – vojno, poleg tega pa zbuja pozornost zaradi tehnoloških inovacij. Film bodo premierno prikazali na newyorškem festivalu, ki se bo začel 30. septembra.
Tujejezični
Na tujejezičnega oskarja vsekakor lahko upa nemška scenaristka, režiserka in producentka Maren Ade s filmom Toni Erdmann, komedijo o mladi Nemki, ki dela kot menedžerka v nemški naftni korporaciji v Bukarešti.
Slovenija v tekmo za tujejezičnega oskarja pošilja Houston, Imamo problem! režiserja Žige Virca. Žirija, ki ga je izbrala, je odločitev utemeljila takole: »Houston, imamo problem! je celostno dovršen in domišljen film, ki z vsemi filmskimi sredstvi ter s sproščenim in igrivim pristopom do medija suvereno vodi gledalca skozi nenavadno pripoved.
Vrhunsko strukturirana naracija gledalca zapelje; nudi mu popoln filmski užitek, hkrati pa mu neprestano spodmika trdna tla pod nogami. Z inovativnim prepletanjem dokumentarnega in igranega se Houston poigrava z miti in filmskimi klišeji ter jih – z zavestnim manipuliranjem – pred našimi očmi tudi razgalja.« Odločitvi žirije za ta film ni kaj oporekati.
