Tiskane izdaje
Kot je v svojem dokumentarnem filmu Ženska, ki je bil te dni na sporedu TV Slovenija, prikazala tudi Majda Širca, še stoletje po tem, ko so ženske dvignila svoj glas in zahtevale volilno pravico, mnogi menijo, da je prava ženska prijetna dama, pripravljena na sodelovanje, kot si to besedno zvezo pač že razlagate. A film Sufražetke se začne popolnoma drugače: z angleškimi ženskami, ki v začetku 20. stoletja mečejo kamne in požigajo, ker je, kot pravijo, to edini jezik, ki mu moški prisluhnejo. Več kot stoletje po tem, ko so moški lahko volili, ženske še vedno niso imele te pravice. In dokler so protestirale umirjeno, tudi nič ni kazalo, da bi jo dobile. Če bi volile tudi one, bi se podrla družbena struktura, so rekli moški.
Mnogi moški so namreč menili, da take zahteve žensk rušijo naravni red, da so ženske pač ustvarjene za gospodinjska dela. Časopisi so bili zato polni karikatur žensk, ki svoje može pretepajo z dežniki, jih silijo v čiščenje hiše ali jim obešajo skrb za otroke. Skupno mnogim karikaturam je bilo dejstvo, da so bile ženske izrazito neprivlačne, večinoma posebej zobate. Neprijetne, pač.
Carrey Mulligan je v filmu Sufražetke perica Maud, ki se leta 1912 znajde sredi nasilnega upora sufražetk in med njimi ugleda eno od svojih sodelavk. Maud je bila doslej žena, mati in zelo poslušna delavka v pralnici, čeprav je njen šef primitivec, ki delavke ves čas spolno nadleguje. Njeni dnevi so trdi, naporni in predvsem dolgi. »Še ne boš prišla v posteljo? « jo godrnjavo govori mož, ko nekega poznega večera Maud še vedno opravlja zadnja hišna dela – in Maud globoko v sebi čuti, da svet ni tak, kot bi lahko bil.
Njen naslednji stik z gibanjem je, ko žena enega od poslancev pozove ženske iz pralnice, naj pričajo v parlamentu v prid pobudi za volilno pravico žensk. Maud se počuti navdihnjeno in je ena tistih, ki pričajo. Zaman. Ženske niso dobile volilne pravice. Je pa Maud dobila stigmo in zaporno kazen. V zaporu spozna zaupnico voditeljice gibanja za enakopravnost žensk, Emmeline Pankhurst, ki jo v filmu upodobi Meryl Streep. In po tem naredi še korak dlje od prijetne žene in uslužbenke, posledice, ki jih zato nosi, so grozljive.
Še petnajst let je trajalo, da so ženske v Veliki Britaniji dobile splošno volilno pravico pod enakimi pogoji kot moški. Od leta 1928 so namreč lahko volile vse ženske, stare 21 let ali več. In če se komu zgodba o boju za ženske pravice izpred stotih let zdi anahronistična, se je treba spomniti le na to, da so ženske v Saudski Arabiji volilno pravico dobile šele decembra lani. In o tem, da tudi v zahodnem svetu še ni ravno enakosti med spoloma, priča tudi nedavna izjava igralke Patricie Arquette. Ko je lani dobila oskarja za glavno žensko vlogo, je v svojem zahvalnem govoru spregovorila o tem, da je čas, da bi igralke prejemale enako plačilo kot njihovi moški kolegi. In posledica? Zdaj pravi, da je na račun tega izgubila marsikatero vlogo. Njena izjava očitno marsikomu ni bila prijetna.
